O parceli, hruški in slaniku

Kamnik – Šutna je eden od najbolj prepoznavnih simbolov Kamnika, a je le malokomu znano, kaj se skriva za pročelji hiš ene najlepših mestnih ulic pri nas. Redka priložnost za spoznavanje zakladov njene pestre zgodovine se je ponudila v petek, 2. oktobra, ko je v organizaciji Krajevne skupnosti Kamnik – mesto in pod vodstvom Nuše Lisjak potekal sedmi sprehod po mestu in druženje ob spominih in zgodbah Kamničanov.

Pot se je začela v Parku Evropa, s pogledom na hišo kamniškega slikarja in grafika Staneta Cudermana, ki stoji na vzpetini nad parkom. O njeni zgodovini sta spregovorili Vanda Sakelšek, katere tašča Berta je bila slikarjeva žena, in njena snaha Marta Sakelšek.

Cuderman, ki je kot mlad vojak preživel tudi soško fronto, je likovno akademijo končal v Pragi, leta 1938 je fotografsko dokumentiral tudi izkop mamuta v Nevljah. Iz tega obdobja je tudi njegovo najobsežnejše delo, ki ga lahko občudujemo v kamniški frančiškanski cerkvi sv. Jakoba, ki jo je poslikal v letih 1937 in 1938. Frančiškani so mu, kot je pojasnila Marta Sakelšek, delo poplačali z zemljiščem na Dančkovem hribu. Tam naj bi po načrtih Plečnikovega učenca Vinka Glanza nastal atelje z dvema stolpoma, a je zaradi pomanjkanja denarja zgradil »le« stanovanjsko hišo, ki ji kamnita in opečnata fasada še danes daje Plečnikov pečat.

V času okupacije je začel bolehati, je pojasnila Vanda Sakelšek. »Po Kamniku je začel prodajati nemške časopise in portretirati nemške častnike in verjetno je tudi to pripomoglo, da je neprostovoljno odšel v sotesko Predaselj,« je na njegovo tragično usodo žrtve povojnih pobojev namignila Sakelškova.

Kjer se je začela Gasparijeva pot

Nekaj korakov južneje stoji hiša, ki je bila nekoč v lasti premožnega kamniškega trgovca Janeza Murnika. Vrata vrta, ki se razprostira proti Kolodvorski ulici, sta odprla sedanja lastnika, zakonca Tomaž in Metka Lah, ki sta hišo s pripadajočim posestvom kupila od sester usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega s sedežem v Zagrebu. »Sestre so sem prišle na povabilo Janeza Murnika, po potresu leta 1895, ki je tudi Kamnik precej prizadel,« je povedala Metka Lah in dodala, da so sicer bile sprva nastanjene na današnjem Trgu svobode, v hišo na Šutni pa naj bi se naselile po Murnikovi smrti.

S hišo pa je povezana zanimiva anekdota, na katero je opozoril Ludvik Travnik, turistični vodič in odličen poznavalec kamniške zgodovine. Trgovec Murnik je namreč vajencu z Bloške planote naročil, naj za izložbo nariše slanika, da bo s tem pospešil prodajo teh rib. »Risbo je opazil znameniti Kamničan Josip Nikolaj Sadnikar in mladeniču priskrbel štipendijo, ki je vajencu odprla pot v svet slikarstva. Vajencu je bilo ime Maksim Gaspari,« je povedal Travnik.

Hiša pa utegne tudi v prihodnje pisati zanimive zgodbe. Družina Lah si namreč želi, da bi v njej zaživel hotel, ki ga v mestnem središču ni.

Pod Krautovo hruško

Številna družba, ki je prisluhnila zgodbam kamniških hiš, se je nato pomaknila na sosednji vrt, ki pripada nekdanji Krautovi hiši, njene pritlične prostore, v katerih je bila nekdaj trgovina z obutvijo Borovo, pa je pred časom kupil Kamničan Damjan Gladek, ki hišo postopoma obnavlja.

»Rodbina Kraut je bila ena najbogatejših v Kamniku in je imela v lasti več parcel in nepremičnin. Na tem vrtu je nekdaj stala tudi hruška, pod katero so ustanovili kamniško čitalnico, malo kasneje pa še Prvo slovensko pevsko društvo Lira, ki še danes deluje,« je povedal Gladek, Ludvik Travnik pa je dodal še eno podrobnost: »Leta 1908 je bil v tej hiši rojen Bojan Kraut, profesor emeritus in dekan, strojnik, ki je pod isto hruško napisal znameniti Krautov strojniški priročnik, ki je doživel 17 ponatisov in je bil natisnjen v tristo tisoč izvodih.

Tudi ta hiša upa na novo zgodbo. Damjan Gladek, ki je del hiše kupil od slabe banke, v nekdanji trgovini Borovo in stari kleti ureja vinski bar z imenom Vinotočec, kot se je nekdaj imenovala gostilna na Šutni.

Atelje arhitekta in slikarja na Šutni

Obhod se je sklenil pri kamniškem arhitektu in slikarju Marku Novaku, ki obnavlja hišo na Šutni, ki jo je žena podedovala po babici. Tudi ta hiša je zamenjala več lastnikov. Kot je povedal Novak, naj bi jo neki trgovec kupil prav zato, ker se je zaljubil v nuno iz samostana v hiši, ki je zdaj v lasti družine Lah.

V hiši namerava urediti tudi atelje in manjšo galerijo. »Prihodnje leto bo že bolje,« je dejal, ko se je množica udeležencev pohoda nagnetla v pritlične prostore, ki še dobivajo končno podobo. Kamničani, ki radi tarnajo nad »mrtvo« Šutno, imajo torej tudi po zaslugi lastnikov, ki s spoštovanjem do preteklosti pišejo nove zgodbe, vendarle precej razlogov, da se nadejajo ponovne oživitve znamenite mestne ulice.