Dva duhovnika in vsak po svoje misijonarja. Levo Drago Cvetko, ki deluje kot župnik na Obirskem nad Železno Kaplo, in ob njem pater jezuit Stanko Rozman, rojak iz Kovorja, ki je bil pol stoletja misijonar v Afriki, v revnih državah Zambija in Malavi. / Foto: Jože Košnjek
V Katoliški cerkvi je mesec oktober že sto let mesec, posvečen misijonarjem in njihovemu delu. Letošnja osrednja slovenska slovesnost bo v nedeljo, 18. oktobra, v Velesovem. Ob pol štirih popoldne bodo na sporedu molitve, ob štirih pa bo v velesovski cerkvi maša, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Po maši bo pogovor z velesovskim rojakom misijonarjem Janezom Čebuljem in blagoslovitev ter odprtje misijonske razstave. Že jutri, 17. oktobra, med 15. in 18. uro bo misijonski oratorijski dan za otroke, na katerem bosta sodelovali misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič, ki delujeta v Burundiju.
V Sloveniji delovanje slovenskih misijonark in misijonarjev usklajuje Misijonsko središče Slovenije, ki ga kot ravnatelj vodi preddvorski rojak Matjaž Križnar. Trenutno deluje v različnih delih sveta okrog 40 slovenskih misijonark in misijonarjev, ki opravljajo različne naloge. Skrbijo za versko vzgojo, pomagajo pri socialnem delu in pri pomoči najrevnejšim in zapostavljenim, sodelujejo pri gradnji in vodenju dispanzerjev ter opravljajo še druga dela. Pogosto delajo v nezdravih in za življenje nevarnih razmerah. Po podatkih Misijonskega središča Slovenije delujejo naši misijonarji v Indoneziji,Kazahstanu, Kirgiziji, Angoli, Bocvani, Burundiju in Etiopiji, na Madagaskarju, v Ruandi, Senegalu, Slonokoščeni obali in Ugandi. Slovenski misijonarji opravljajo svoje poslanstvo v Braziliji, na Grenlandiji, na Kubi in v Mehiki, Peruju, Albaniji, Črni gori, Grčiji, Rusiji, Turčiji in v Ukrajini. Misijonar lazarist Pedro Opeka je prava legenda med misijonarji na Madagaskarju, minorit Martin Kmetec pa je bil imenovan za nadškofa in metropolita v turškem Izmirju. Jezuit pater Stanko Rozman iz Kovorja pa je bil nad petdeset let misijonar v Zambiji in nato v Malaviju ob jezeru Njasa na meji z Zambijo, Mozambikom in Tanzanijo. Leta 2021 je zbolel za kovidom in se je zato moral upokojiti.
V nedeljo, 11. oktobra, je minilo 64 let od začetka II. vatikanskega koncila, ki ga je tedanji reformni papež Janez XXIII. napovedal že januarja leta 1959. Tako imenovani koncilski očetje, člani vatikanske kurije, škofje in nadškofje ter teologi, so se zbrali na štirih glavnih zasedanjih in sprejeli 16 dokumentov, ki so na novo, na jasnejši način opredelili vlogo Katoliške cerkve v sodobnem svetu ter Cerkev tudi z uvedbo bogoslužja v maternih jezikih, in ne več le v latinščini, približali ljudem. Papež Janez XXIII. konca koncila ni dočakal. Njegov konec je 8. decembra leta 1965 razglasil njegov naslednik papež Pavel VI.
