PEN v Sloveniji že sto let

Na Bledu se je zgodil tudi eden najvidnejših svetovnih kongresov PEN. »Junija 1965 je bil na Bledu pod pokroviteljstvom jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita svetovni kongres mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in prozaistov (PEN), ki se kot družba samostojno mislečih ustvarjalcev zavzema za svobodo mišljenja in pisanja ter deluje v svetu kot moralni glas vesti. Z 2. svetovno vojno prekinjena dejavnost slovenske sekcije PEN je bila kljub centralističnim političnim odporom obnovljena na ustanovnem občnem zboru aprila 1962; čez tri leta pa je slovenski center PEN organiziral svetovni kongres z glavno temo Pisatelj in sodobna družba. Kongresa se je udeležilo okrog 600 književnikov, med njimi vrsta najvidnejših svetovnih pisateljev in pesnikov, npr. Arthur Miller, Miguel Angel Asturias, lgnazio Silone, Leonid Leonov, Ivo Andrić, Stephen Spender, Pablo Neruda, Louis Guilloux, Roger Caillois, Claude Aveline in Susan Sontag. Srečanje je bilo zgodovinskega pomena, saj so prvič po vojni kot opazovalci prišli tudi pisatelji iz Sovjetske zveze; tako je bila presežena siceršnja blokovska delitev sveta. Mira Mihelič, ki je imela kot tajnica ob predsedniku slovenskega PEN Mateju Boru največje zasluge pri organiziranju kongresa (pozneje je bila izvoljena za dosmrtno podpredsednico te mednarodne pisateljske organizacije), ga je v knjigi spominov označila kot eno 'najuspešnejših manifestacij v analih tega mednarodnega društva'. Kongres je zelo vplival na slovensko kulturno samozavest …« (Vir: Slovenska kronika XX. stoletja, 1941–1995, Ljubljana 1996, str. 289)

Z gornjimi besedami je akademik Milček Komelj opisal ta sloviti kongres PEN na Bledu, junija 1965. Take svetovne pisateljske zasedbe pri nas ni bilo ne prej ne pozneje in je najbrž nikoli več ne bo. Sicer pa nam gre v tem zapisu za to, da izpostavimo stoletnico slovenskega PEN, ustanovljen je bil leta 1926. PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists). Pisatelj in nekdanji predsednik PEN Mario Vargas Llosa je zapisal: »V času razkolov med državami je Mednarodni PEN ena redkih ustanov, ki svoje mostove ohranja nenehno odprte.« PEN, ki naj bi imel že 145 centrov v 104 državah, med njimi je seveda tudi slovenski, prepoznava in zagovarja dejstvo, da je književnost bistvena za razumevanje in sodelovanje z drugimi svetovi. »Če namreč nisi sposoben slišati glasu neke druge kulture, kako jo lahko razumeš?« Berimo se torej in poslušajmo drug drugega.

Slovenski center PEN in Bled

Navedimo še nekaj stvarnih podatkov iz zgodovine slovenskega PEN. »Nastal je leta 1926, med 2. svetovno vojno je prenehal z delovanjem in je ponovno začel s svojimi dejavnostmi leta 1962. Sedež tega društva je v poslopju sedeža Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc, France Kobal in Oton Župančič, njegov prvi predsednik (1926–1933 in 1936–1941, vmes Izidor Cankar). V letih 1965 in 2005 je slovenski PEN na Bledu priredil svetovni kongres PEN, katerega Odbor pisateljev (in pisateljic) za mir vsako leto od svoje ustanovitve 1984 zaseda na Bledu in kjer se v PEN-ovem okviru odvija še Mednarodno blejsko srečanje pisateljev.«

Eden zelo odmevnih dogodkov v zgodovini slovenskega PEN je bila Izključitev Janeza Janše leta 2013. »V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN podalo pobudo za izključitev politika Janeza Janše zaradi njegovih izjav, ki po pobudnikih niso skladni z vrednotami slovenskega PEN. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi 'primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih'. Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili: Tone Kuntner, Andrej Capuder, Anton Stres, Brane Senegačnik, Drago Jančar, Boris Pahor, Feri Lainšček, Igor Grdina, Alojz Rebula in Jože Snoj.«

Sedem let pozneje je, spet v zvezi z Janšo, sledilo Kulturniško pismo o janšizmu. »V juniju 2020 so Boris A. Novak, Vlado Žabot in Draga Potočnjak kot opozorilo na razmere v času vlade Janeza Janše pripravili kritično Kulturniško pismo o janšizmu. Na kar se je odzval predsednik društva Dušan Merc, ki je opozoril, da to ni namen društva in ga obsodil: 'Nemogoče se je povsem strinjati s katerokoli vlado ali ji povsem nasprotovati. Temu se reče zaslepljenost. Naše edino skupno prizadevanje je lahko le podpora demokratičnim osnovam naše družbe. Negiranje demokratičnih poti, po katerih je neka vlada prišla na oblast, je še bolj nevarno kakor njeni postopki, ki so lahko tudi rušilni, pa so še znotraj legalnih poti.' Kar je povzročilo nov razkol znotraj društva.« (Vir: Wikipedija, geslo Slovenski center PEN)

Tudi letošnje 58. Mednarodno srečanje pisateljev se je zgodilo na Bledu, pa še v Sežani in Ljubljani. Pomen letošnjega srečanja je že na začetku orisala Tanja Tuma, predsednica slovenskega PEN in podpredsednica upravnega odbora mednarodnega PEN. »Slovenski PEN ima izjemno vlogo v mednarodnem PEN in je že sto let eden največjih akterjev slovenske kulturne diplomacije. Od Župančiča pred vojno do legendarnega kongresa leta 1965 pa ponovno humanitarne akcije za Sarajevo v devetdesetih in še enega kongresa leta 2005 ter seveda blejskih srečanj, letos oseminpetdesetega … Žal se bo morala tudi letošnja resolucija ukvarjati z družbami, ki so iz demokracij prešle v iliberalne in avtokratske režime, ki ne le preganjajo književnike in svobodo izražanja, temveč slabšajo življenjske razmere vsem prebivalcem. Književniki moramo opozarjati na resnično apokaliptično stanje trenutnega sveta in z umetnostjo premakniti ljudi, da najdejo pot v sočutje, sodelovanje, demokracijo in mir. Pri slednjem so zelo pomembni mladi, zato oder srečanja znova na široko odpiramo Mlademu PEN …« S tem zapisom želimo pomen slovenskega in mednarodnega PEN zabeležiti tudi v Gorenjskem glasu.