Peter Šalamon (1981–2026)

Telefon je zazvonil v nedeljo zjutraj. Le kdo bi klical ob tem času, to ne bo nič dobrega, me je prešinilo. In res ni bilo. Klicala je Petrova mama: »Naš Peter ... včeraj je zaspal, samo jokam še.« Kaj več ni zmogla povedati. Stisnilo me je pri srcu. Peter je izgubil boj s težko boleznijo.

Peter Šalamon je bil star 45 let, veliko premlad, da bi se končala njegova novinarska pot. Štirideseta, petdeseta leta so za novinarje najbolj ustvarjalna, če bi bila Petru usoda naklonjena, bi napisal še veliko, saj je bil zelo predan novinarskemu delu. Njegov oče, zaskrbljen zaradi sinove bolezni, mi je ob neki priložnosti dejal, da je Peter deloholik.

Sodelavec Gorenjskega glasa je bil dobro leto. Poleti 2024 so mu pri Žurnalu24 zaradi finančnih težav odpovedali pogodbo, iskal je novo delo in pomislil na Gorenjski glas. Jeseni 2024 se je oglasil pri meni in povedal, da prihaja na priporočilo Sonje Zaplotnik, njegove nekdanje urednice na Radiu Kranj, z neverjetno natančnostjo mi je pripovedoval o svoji novinarski poti, predvsem o ljubezni do radia. Iz pogovora sem lahko hitro razbrala, da dobro pozna lokalne razmere, še posebno v Kranju, da obvlada tudi delo na spletu in da je turistični vodnik. Odkrito je povedal, da je zbolel, da je zdravljenje uspešno in da bi mu pri okrevanju najbolj pomagalo delo. »Potem pa kar začni,« sem mu rekla in sva bila dogovorjena. Spomnim se, kako je prišel na naše novoletno srečanje in povedal, da se pri Gorenjskem glasu dobro počuti, da so ga vsi sodelavci lepo sprejeli. Z novim letom sva podpisala pogodbo, da ne bi imel težav s plačevanjem socialnih prispevkov, če bi se mu zdravje poslabšalo. Žal se je to res zgodilo, huda bolezen se je ponovila. Od lanskega poletja, ko sem se upokojila, sva se nekajkrat še slišala, zadnje mesece pa ne več. Sodelavci so mi povedali, da ga tudi na sprehodih niso več srečevali.

Ljubezen do radia se je začela v njegovih otroških letih, ko je z Romano Krajnčan sodeloval pri nastajanju oddaje Na vrtiljaku na Radiu Kranj. Že v osnovni šoli je sooblikoval šolski radio, kar je nadgradil na gimnaziji, ko so med drugim pripravljali oddaje za Radio Ognjišče. Zadnje mesece je poslušal samo še Radio Ognjišče, mi je povedala Klara Mrak, njegova nekdanja sodelavka na Radiu Kranj. Verjetno zato, ker je imel nanj lepe spomine, ki so ga pomirjali. Na Radiu Kranj je kot voditelj in novinar delal dvajset let, najprej honorarno, nato je bil redno zaposlen. V tem času je opravil številne intervjuje s pomembnimi politiki in znanimi Slovenci, ki so se vedno radi vračali na radijske pogovore z njim. Klara Mrak je v pogrebnem govoru zapisala: »S Petrom sva se vedno vse dogovorila brez zapletov, bil je večni optimist, nikoli ni tarnal, bil je luciden, hiter, učinkovit, nič mu ni bilo težko, lotil se je tudi najzahtevnejših projektov. Ko smo bili že vsi utrujeni, je vedno prišel z nasmehom in rekel: »Kaj pa je, dajmo še to postoriti.«

Zelo rad je potoval, kot turistični vodnik je vodil izlete, najprej za kranjske birmance v Rim, nato je otroke večkrat vodil na izlete po Italiji. Največ turističnih izkušenj je pridobil pri Gorenjskem umetniškem društvu Kranjski komedijanti, obiskali so London, Berlin in druge evropske prestolnice.

Peter Šalamon je bil velik ljubitelj gledališča, redno je hodil na predstave Prešernovega gledališča, kjer je bil v zadnjih letih član sveta. Ob njegovi smrti so zapisali: »Petra se bomo vedno spominjali kot srčnega, predanega gledališkega navdušenca in novinarja, ki je budno spremljal in soustvarjal življenje in javno podobo našega gledališča ter neprecenljivo prispeval k prepoznavnosti pomena gledališke umetnosti.«

Peter Šalamon je bil dober človek, za vedno mi bo ostal v spominu njegov značilni rahli nasmeh, ki je govoril: saj bo vse dobro.