Sinajska gora, simbol svetosti

Včeraj so v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprli zanimivo in ogleda vredno razstavo z naslovom Sinajska gora – simbol svetosti. Na ogled bo do 27. septembra. Avtorja razstave sta dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja in Alenka Pipan Mubi, višja kustodinja v Gorenjskem muzeju Kranj.

Na razstavi so predstavljeni zgodovinski fotografski posnetki s Sinajskega polotoka v Egiptu. Gre za edinstven fond barvnih steklenih diapozitivov iz prve polovice 20. stoletja, ki ga hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana, dopolnjen z albumom črno-belih fotografij iz zbirke Misijonskega središča Slovenije. Alenka Pipan Mubi iz Gorenjskega muzeja v Kranju, ki je soorganizator razstave, je zapisala, da na izbranih fotografijah prevladujejo motivi krajev, povezanih z izročilom Druge Mojzesove knjige (Exodus), ter prizori iz življenja v Samostanu svete Katarine Grške pravoslavne cerkve pod Sinajsko goro. Raziskave kažejo, da je fotografski arhiv nastal med letoma 1925 in 1935 in je zelo verjetno povezan s študijskim potovanjem slovenskih biblicistov prof. dr. Antona Jeharta, prof. dr. Matija Slaviča in prof. dr. Andreja Snoja v te kraje. Vsi omenjeni raziskovalci so se še posebej zanimali za preučevanje sinajskih rokopisov, zlasti Sinajske evhologije, ki je eno najstarejših ohranjenih slovanskih liturgičnih besedil med 9. in 11. stoletjem. Razstava fotografij in diapozitivov popelje obiskovalca v čas raziskovalnega popotništva, ko so trije slovenski biblicisti s kamelami in avtomobilom odkrivali izjemno duhovno, kulturno in zgodovinsko dediščino Sinajskega polotoka v Egiptu, je še zapisala kustodinja Alenka Pipan Mubi.

Sinajska gora, Mt. Sinay po angleško ali Yabal Mousa oziroma Jabal at tur oziroma Mojzesova gora po arabsko (tur pomeni v arabščini gora), ima izjemen biblični pomen v zgodovini judovstva in krščanstva. Na mestu sedanjega grškega Samostana svete Katarine Aleksandrijske ali Sinajske – samostan hrani njene relikvije – je Bog preko gorečega grma naročil Mojzesu, naj gre reševat svoje judovsko ljudstvo iz egiptovskega ujetništva. Ko se je čez leta s svojim ljudstvom vračal v obljubljeno deželo, mu je Bog na gori Sinaj izročil Deset božjih zapovedi. Na vrhu 2287 metrov visoke mitske gore, najvišje v Egiptu, na meji med Azijo in Afriko, 210 kilometrov nad letoviščem Sharm el Sheikh, sta skromna katoliška cerkev, pod katero je votlina, v kateri je Mojzes prejel Deset zapovedi, in manjša mošeja. Na ne preveč zahtevni hoji od samostana svete Katarine do vrha gore je treba premagati okrog 700 metrov višinske razlike, proti vrhu tudi nekaj sto stopnic.

Na to mitsko goro sem se pred dobrimi dvajsetimi leti povzpel tudi sam …