Srčni, predani in strokovni

Osemdeset let delovanja Gorske reševalne službe Mojstrana je častitljiv jubilej, ki slavi prostovoljstvo, izjemno strokovnost in neizmerno srčnost. Poudarja reševanje življenj v najtežjih razmerah ter ohranja varnost v gorah, je na slavnostni akademiji poudaril Gregor Berce, sedanji predsednik Društva Gorska reševalna služba Mojstrana. »Gorsko reševanje se je začelo iz skromnih korakov peščice zanesenjakov, domačinov pod Triglavom, danes pa predstavlja steber organiziranega reševanja s poudarkom na varnem gibanju v gorskih razmerah. Vsekakor gre tukaj najprej zahvala vsem prizadevnim gorskim reševalcem, ki so vseskozi stremeli k izboljšanju dostopnosti reševanja v prid ponesrečencem v gorah in na težko dostopnih terenih ter imeli željo in vizijo vodenja postaje ali društva tudi naprej. Spomnimo se tudi vseh preminulih gorskih reševalcev na intervencijah ali drugače, ki so pustili močan pečat v Gorski reševalni službi Mojstrana,« je dejal Gregor Berce in dodal, da je za usklajeno reševanje potrebnih več fantov in deklet, ki imajo oporo tudi v svojem domačem okolju.

Kot je v nagovoru poudaril dr. Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije, je teren, ki ga imajo mojstranski reševalci, izjemno zahteven. Spomnil je samo na Triglavsko severno steno, kjer je bilo v preteklosti nekaj legendarnih reševanj in tudi letos je bilo v zimskih razmerah, ponoči, eno najbolj zahtevnih reševanj v zadnjem obdobju. Opozoril je, da vsaka tragična nesreča ni le tragedija za bližnje, ampak pusti brazgotine v spominu tudi gorskim reševalcem. »Še posebej hudo in težko pa se je bilo soočiti s smrtjo člana domačega društva, gorskega reševalca Martina Čufarja, ki je umrl pod plazom na reševalni intervenciji februarja leta 2003. Nenadomestljiva izguba, ki je krut opomin, kako nevarno je lahko gorsko reševanje.« Prav zato, kot je poudaril Dolinar, je pomembno gorskim reševalcem zagotoviti ustrezno opremo in pogoje, da je lahko njihovo reševanje čim bolj varno.

Uresničenje sanj

»Glede na omenjeno je še toliko težje razumeti, da je trajalo tako dolgo, da so gorski reševalci iz Mojstrane uspeli priti do ustreznih prostorov. Na koncu so predlani z veliko podporo lokalnega okolja, pri čemer je treba izpostaviti županjo Občine Kranjska Gora in Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana, s sredstvi države prek Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, s pomočjo Gorske reševalne zveze Slovenije, predvsem pa zaradi izjemnega truda nekaterih svojih članov dobili krasne prostore, ki jim bodo omogočili ustrezno delovanje tudi v prihodnjih desetletjih,« je v jubilejni zbornik zapisal Gregor Dolinar.

Skupni Dom reševalcev, v katerem domujeta Gorska reševalna služba Mojstrana in Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Mojstrana, so odprli konec leta 2024 z rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega gasilskega doma. »Leta in desetletje gostovanja in selitev sem in tja po Dovjem in Mojstrani so mimo, končno obvladujemo skladiščenje, vzdrževanje in čiščenje opreme, lahko se v miru sestajamo, načrtujemo, se izobražujemo in kdaj pa kdaj tudi poveselimo,« je v zbornik zapisal Janez Dovžan iz GRS Mojstrana, ki se je s Francijem Zimo iz PGD Mojstrana še posebej zavzel za urejanje dokumentacije in dnevno spremljanje poteka gradnje Doma reševalcev. Kako so se jim sanje končno le uresničile, pa je Dovžan podrobneje orisal na slavnostni akademiji.

Zborniku na pot

Tudi naslovno stran zbornika 80 let Gorske reševalne službe Mojstrana krasi naslovnica Doma reševalcev, fotografijo je posnel Mirko Kunšič. Urednik zbornika je Dušan Polajnar, nekdanji načelnik GRS Mojstrana, ki je prispeval več sestavkov, v enem je opisal, kako je potekalo reševanje v gorah pri nas od sredine 19. stoletja do leta 1946, ko je bila ustanovljena Gorska reševalna služba Mojstrana. Zbornik je vsebinsko in slikovno bogat, k njegovi vsebini so prispevali še Iztok Arnol, Gregor Berce, Gregor Dolinar, Janez Dovžan, Jože Globokar, Andrej Hrovat, Franc Juvan, Kristijan Kirac, Mihael Kersnik, Mirko Kunšič, Rajko Lotrič, Jože Martinjak, Mitja Peternel, Milan Šenk, Jure Vajs, Henrika Zupan in Miha Žumer, nekaj svojih pesmi je objavila Rada Polajnar. V zborniku so omenjeni zaslužni gorski reševalci, opisane so nekatere reševalne akcije, tudi razvitje slovenske narodne zastave na Triglavu leta 1991 in danes, po 35 letih ... Objavljene so risbice učencev OŠ 16. decembra Mojstrana, učenci so napisali intervju z gorskim reševalcem Juretom Vajsom. Izvemo tudi, kako je biti hči gorskega reševalca.

Prikazna vaja

Mojstranski gorski reševalci so imeli v soteski Mlačca na steni Grančišce prikazno vajo. »Scenarij vaje je bil, da sta se dva plezalca podala v steno, prvemu je zdrsnilo in je padel nekaj metrov navzdol in se poškodoval. Drugi plezalec, nepoškodovan, ga je zadržal. Poklicala sta na pomoč, sledila je aktivacija gorske reševalne službe preko 112, izvoz mojstranskih gorskih reševalcev in reševanje,« je povzel Gregor Berce.

Vajo je sproti komentiral dolgoletni gorski reševalec Klavdij Mlekuž. »Prikaz današnje vaje je rezultat vseh teh let, kot je šel naprej razvoj reševanja iz sten. Vsi ti pripomočki za reševanje so zdaj moderni, iz veliko lažjih materialov, veliko lažje jih je spraviti v hribe, jih nositi. Zdaj je še pomoč helikopterja, v obdobju od 1963 do 1970 smo reševali vse peš, akcije so včasih trajale tudi dva do tri dni. S pomočjo helikopterja je veliko lažje, ampak še zmeraj mora reševalna ekipa biti pripravljena za reševanje v vsakem času; ponoči, v snegu, slabem vremenu, kadar helikopter ne more poleteti,« je pojasnil Mlekuž, ki je svojo prvo reševalno akcijo opravil leta 1963 v Stenarju. »Takrat nas je bilo osem reševalcev. Najmlajši sem bil, imeli smo težko stensko akcijo celo noč v Stenarju.«

Danes je v GRS Mojstrana 31 gorskih reševalcev, pridobili so dosti mladih. »Vaše poslanstvo pa ni samo reševanje, ampak je mnogo več. Je pripravljenost stopiti na pot in pomagati ne glede na uro, ne glede na vreme, ne glede na zahtevnost terena. Je pripravljenost tvegati sebe, da bi lahko pomagali drugemu. Vedno znova dokazujete, da so požrtvovalnost, pripravljenost pomagati in solidarnost vrednote, s katerimi živite,« jim je ob častitljivem jubileju čestitala kranjskogorska župana Henrika Zupan.