Stoletnica kapele Marije Snežne

Zamisel o postavitvi kapele in koče sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja. Pobudniki so bili bogoslovci, študentje Teološke fakultete v Ljubljani. V duhu liturgičnega gibanja, ki se je takrat širilo po Evropi in seglo tudi na Slovensko, so iskali primeren kraj, kjer bi v tišini in lepoti narave najlepše doživeli božjo lepoto in bližino. Ogledali so si več krajev in na koncu izbrali planino Jasenje, ki leži ob hudourniku Martuljek med prvim in drugim Martuljškim slapom na približno tisoč metrih nadmorske višine in je obdana z martuljškimi gorami.

Dr. Janez Gril, skrbnik kapele, je vse pomembnejše podatke strnil v drobni knjižici 100 let kapele Marije Snežne v Jasenjah, ki so jo minulo soboto po slovesni maši med številne zbrane podelili za lep spomin na ta jubilejni dogodek. Zapisal je: »Bogoslovci so kočo s pomočjo domačinov postavili leta 1924, kapelo pa dve leti pozneje. Zemljo zanju sta jim tik ob hudourniku dala v najem kmeta Citrar in Kotnik iz Gozda - Martuljka. Prvi za kočo, drugi za kapelo. Načrte je narisal študent arhitekture Ivan Vurnik. Prvotno sta bili stavbi ločeni, dobrih 200 metrov narazen. Bogoslovci so poleti prihajali v kočo na počitnice, v kapeli pa so imeli mašo.« Bogoslovci so bili poleti 1942 v koči zadnjič na počitnicah, pozneje pa zaradi vojne vihre nič več. Leta 1944 so Nemci kočo požgali, kapela pa je nepoškodovana dočakala konec vojne.

Zakaj Marija Snežna

Večina kapel v gorskem svetu je pri nas posvečenih Mariji Snežni, ki goduje 5. avgusta. »Kateri naslov cerkve bi bil bolj primeren tu, sredi gora, kot prav Marija Snežna. Njej je v Rimu posvečena mati vseh Marij, vseh mam, tudi ena najlepših rimskih cerkva,« je dejal škof Andrej Glavan, ki je segel v spomin, ki je zapisan tudi v omenjeni knjižici. »Praznik Marije Snežne sloni na pobožni legendi, kako so v Rimu v 5. stoletju iskali prostor za Marijino cerkev. Zgodba pravi, da je imel papež Liberij sredi poletja v noči na 5. avgust čudne sanje, v katerih je videl sebe, kako na enem izmed sedmerih rimskih gričev, Eskvilinu, ki ga je pobelil sneg, koplje temelje za novo cerkev. Naslednjega dne ga je obiskal Janez, lastnik tistega zemljišča, in mu povedal, da je tudi on imel podobne sanje. To je bil za papeža jasen namig, kje naj stoji nova cerkev. Res so tam kmalu postavili veliko in mogočno Marijino svetišče, ki se še danes imenuje bazilika Marije Velike ali tudi Marije Snežne. Njeno lepoto občuduje ves svet. V njej je pokopanih več papežev, tudi papež Frančišek. Zato je razumljivo, da so bogoslovci tudi za novo kapelo na planini Jasenje izbrali zavetnico Marijo Snežno.«

Znana tudi kot Finžgarjeva kapela

Domačini ji danes pravijo tudi Finžgarjeva kapela. Slovenski duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar je namreč pred drugo svetovno vojno na Gorenjskem postavil več planinskih koč. »Po vojni se je Finžgar pridružil prijateljem duhovnikom, ki so hodili na počitnice v kočo v Jasenje. Med njimi so bili profesorji s Teološke fakultete v Ljubljani dr. Janez Oražem, dr. Vilko Fajdiga, dr. Marijan Smolik in drugi. Upali so, da bo Finžgar s svojim vplivom pri novih oblasteh dosegel, da bi ob kapeli postavili kočo ali pa kapeli dodali bivalni del. Tako se je tudi zgodilo. Leseno kapelo so podaljšali in dobili še bivalni del. Spredaj je bil vhod v kapelo, zadaj pa v kočo. Tako je še danes.«

Finžgar je vsako leto v Jasenjah preživel mesec dni počitnic, preostali čas pa njegovi prijatelji duhovniki. Pri maši so mu ministrirali pranečak prof. dr. Janez Bogataj, domačin Rudi Robič, ki je letos umrl in so se ga pri jubilejni maši posebej spomnili, ter drugi. Po Finžgarjevi smrti je skrbnik kapele postal prof. dr. Janez Oražem, leta 1984 se mu je na počitnicah pridružil Janez Gril, ki je skrbnik kapele in koče že več kot 40 let. »Maše so v kapeli od 1. do 15. avgusta. Praznične in tudi delavniške maše so lepo obiskane. Poleg domačinov prihajajo k maši ljudje od vsepovsod.« Kapela je zdaj v lasti škofije Novo mesto.

Krasijo jo tudi umetniška dela

Kapela je v tem času dobila nova umetniška dela. »Pokojna akademska slikarka Veselka Šorli Puc je nad vrati naredila barvni vitraj s stiliziranimi planinskimi rožami in Marijinim monogramom. Leta 2017 je akademski slikar Tomaž Perko na notranji strani kapele narisal veliko sliko Marije Snežne,« je še zapisal dr. Janez Gril, v svojem zaključnem nagovoru pa se zahvalil škofu Andreju Glavanu in ostalim duhovnikom, ki so sodarovali slovesno mašo. Veliko zahvalo za okrasitev kapele in pogostitev je namenil tudi prijateljem iz Vnanjih Goric pri Brezovici in z Jesenic, Brunarici pri Ingotu in domačinom iz Gozda - Martuljka. Za dodatno slovesno doživetje je poskrbel združeni zbor župnij Ambrus in Zagradec pod vodstvom zborovodja Cirila Hočevarja. »Biti dober človek, biti na uslugo pomeni biti na uslugo tudi v drobnih stvareh,« pa smo besede zahvale povzeli iz duhovnega nagovora škofa Andreja Glavana.