Tečaj slovenščine na Jesenicah obiskujejo ženske, med njimi je večina iz Bosne, le dve udeleženki sta albanske narodnosti. Večina jih ima slabo predznanje slovenščine. / Foto: Nik Bertoncelj
V vseh treh jezikih je torta – torta
Družinski člani tujcev, v praksi so to večinoma žene tujih delavcev, morajo odslej opraviti neformalni program učenja slovenščine na preživetveni ravni, če želijo začasno ostati v Sloveniji. Na Gorenjskem program ta čas poteka na Jesenicah in v Kranju.
Prvega novembra so začele veljati določbe zakona o tujcih, po katerih morajo družinski člani tujcev za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje obvladati slovenščino na tako imenovani preživetveni ravni. Določba velja za polnoletne družinske člane tujcev iz tretjih držav, torej nečlanic EU, ki imajo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji na podlagi združitve družine. Za podaljšanje tega dovoljenja morajo odslej na upravni enoti predložiti potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu znanja iz slovenščine na preživetveni ravni.
Na Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov so nam pojasnili, da je družinskim članom tujcev na voljo brezplačen program učenja slovenskega jezika na preživetveni ravni. Tega po vsej državi izvaja Jezikovni inštitut Didaktum, ki je bil izbran na javnem naročilu urada. Po podatkih urada po vsej državi ta čas program obiskuje 550 tujcev oziroma tujk, med udeleženci je namreč 97 odstotkov žensk. Gre predvsem za mlajše ženske, stare okrog trideset let. Na Gorenjskem program ta čas poteka v Kranju in na Jesenicah. Na Jesenicah v treh skupinah program obiskuje 39 udeležencev oziroma udeleženk, v Kranju pa v dveh skupinah 27.
Gre za neformalni program, ki traja 180 ur, po potrebi pa še dodatnih 60. Tečaj običajno poteka dvakrat ali trikrat tedensko po štiri šolske ure. Na koncu morajo udeleženci opraviti preizkus znanja, in če so pri tem uspešni, dobijo potrdilo, na osnovi katerega jim na upravni enoti podaljšajo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji.
Kot so povedali na uradu, se je program začel izvajati julija letos, do zdaj je preizkus uspešno opravilo devet kandidatov, a večina tečajev še poteka.
Udeležba je za tujce brezplačna, stroške krijeta urad in evropski sklad za azil, migracije in vključevanje. Kot so nam pojasnili na uradu, cena ene šolske ure neformalnega programa, ki se izvaja v Ljubljani, znaša 32,82 evra, v vseh ostalih krajih pa 40,87 evra. Cena opravljanja enega preizkusa znanja v Ljubljani je 30,50 evra, v vseh ostalih krajih pa 39,04 evra. Za tujce je brezplačen samo prvi preizkus, morebitne ostale morajo plačati.
Obiskali smo tečaj, ki poteka na Jesenicah, v prostorih obrtno-podjetniške zbornice. Vodi ga domačinka Nina Kršić. Kot je povedala, ga obiskujejo večinoma ženske (prijavljen je le en moški), med njimi je večina iz Bosne, le dve udeleženki sta albanske narodnosti. Večina jih ima slabo predznanje slovenščine, v vsaki skupini je le kakšna udeleženka, ki se zna že lepo pogovarjati v slovenščini. »Začnemo z osnovami, da se znamo predstaviti, pozdraviti, poslušati, ko nekdo govori slovensko. Od abecede gremo na glagole, pridevnike, povedi. Preberemo kakšno otroško knjigo, napišemo obnovo,« je povedala Nina Kršić, ki sama govori srbohrvaško, a se trudi, da jo uporablja le, če res ne gre drugače. »A to ni praksa, saj z njimi res želim govoriti v slovenščini.« Večji izziv je pri udeleženkah, ki govorijo samo albansko, kjer si pomagajo tudi s programom Google Translate. In ugotovile so, da so nekatere besede enake v vseh jezikih, slovenskem, bosanskem in albanskem, ena takšnih je beseda torta ...
Kot je poudarila Nina Kršić, je posebej pomembno, da udeleženke čutijo, da so v varnem okolju in da se nihče ne bo norčeval, če ne bodo takoj govorile pravilno. »Spodbujam jih, da začnejo govoriti in da jim ni nerodno,« je poudarila. Tečaj na Jesenicah poteka dvakrat tedensko po tri ure. Izpita za zdaj ni opravljala še nobena udeleženka, saj tečaji še potekajo, a kot pravi Nina Kršić, so rezultati vidni zlasti pri udeleženkah tečaja, ki se je začel julija, saj so se že ogromno naučile in lepo govorijo slovensko. Ob tem pa so stkale tudi lepe medsebojne vezi, marsikatera udeleženka spregovori o svoji življenjski zgodbi, težavah s pridobivanjem vizuma ... »Dogajajo pa se tudi lepe zgodbe, ena gospa si je vmes denimo našla službo.«
Ena od udeleženk je Lejla, mlada bodoča mamica, ki je pred dvema letoma prišla v Slovenijo iz Bosne, in sicer za možem, ki na Jesenicah dela kot natakar. Ker tudi sama dela v trgovskem centru, se je že v stiku s strankami naučila toliko slovenščine, da razume in tudi lepo govori. Tečaj ji je všeč, upa pa, da bo tudi izpit uspešno opravila, saj ji bodo le tako podaljšali dovoljenje za začasno bivanje na osnovi združitve družine.