Včeraj, danes, jutri

Kranj – Umetnikova pripoved se začne v »včeraj«, v svetu miru, reda in domačnosti, kjer je narava še celovita, a hkrati krhka. V »danes« se ta red poruši, podobe postanejo razplastene, prežete z industrijskimi motivi, digitalnimi motnjami in sledmi ekoloških obremenitev. Prihodnost pa je v njegovih delih že skoraj sanjska, izmuzljiva in brez gotovosti.

Pomen razstave je povzela umetnikova hči Petra Bandelj, ki se je oprla na misel filozofa Martina Heideggerja, da čas ni zgolj sosledje dogodkov, temveč način človeškega bivanja. Tudi Brankova umetnost diha skozi čas – vsako delo nosi sled preteklosti, prisotnosti in tistega, kar še lahko pride. Rdeča nit razstave je opozorilo, da smo planet onesnažili in pripeljali do skrajnih obremenitev. Motive je avtor ustvarjal kronološko: od idiličnih prizorov narave prek današnje preobremenjenosti do morebitne tragike prihodnosti. Kot pravi Branko, sta se v zadnjem letu politika in odnos do okolja tako drastično spremenila, da bodo trenutne teme dobile nove pomene. Življenjski slog nas je pripeljal v pretirano potrošnjo, posledice pa so postale neizogibne, dodaja Bandelj, ki s svojimi deli želi pokazati tudi manj prijeten del napredka.

Z ekologijo se ukvarja že od mladosti. Svojo delovno pot je začel v nekdanji tržiški tovarni papirja in lepenke, kjer je bilo zaposlenih osem tisoč ljudi in kjer so že zgodaj izdelovali artikle iz recikliranih materialov. To ga je spremljalo in vodilo na kasnejši poti. V službenem času se je izobraževal za grafika, v zrelih letih pa je na slikarski šoli Art House v Ljubljani pridobil naziv magister likovne umetnosti. Ljubezen do narave je prenesel na svoje otroke, z umetnostjo pa želi vplivati širše, saj verjame, da ima lahko močno sporočilno moč.

Za razstavo je ustvaril 29 del, pri katerih je združil različne postopke in materiale, od lesa do mavčnih mas, plastike, železa, brona. Želel je doseči čim bolj realističen, a hkrati futurističen učinek. Trudil se je ustvariti slike, ki bodo ljudem zanimive in v katerih bodo razumeli globlji pomen. Posebno pozornost v središču razstavnega prostora pritegne boben resnice, napolnjen s steklom, kamenjem in keramiko, ki simbolizira zvoke narave v prehodu od ravnovesja do katastrofe. Na njem so prikazane obremenitve sveta, umetnik pa ga opisuje kot materialen opomnik z izrazom »boben bobni, kam se svet vrti«.

Bandelj je med svojimi deli poudaril tudi t. i. drevo upanja, sestavljeno iz bronastih odlitkov cvetov, ki simbolizira rojstvo novega življenja. Takšna tehnična, plastična predstavitev mu je blizu, saj je že kot otrok izdeloval modele letal in čolnov. Vendar pa z razstavo ne želi biti všečen, pojasnjuje. Želi nas premakniti – da se ustavimo, pomislimo, začutimo. Ne ponuja odgovorov, temveč prostor za dvom, tišino in dialog. Ključno vprašanje, ki ga odpira, je, ali bomo znali prepoznati trenutek in za boljšo prihodnost tudi kaj spremeniti.