Mladi v inkubatorju razvili prve izdelke

Strahinj – Z nacionalno konferenco Mladi soustvarjajo prihodnost kmetijstva, ki je potekala v sredo v Biotehniškem centru Naklo, se je končal štiriletni projekt AgriNext – Inkubator kmetijske in podeželske odličnosti ter platforma za izmenjavo kompetenc, v katerem je sodelovalo deset partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Španije in Irske. Vodilni partner projekta je bil Biotehniški center Naklo, iz Slovenije so sodelovali še podjetje Arctur računalniški inženiring, CPI – Center RS za poklicno izobraževanje in Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj.

V inkubatorju – od ideje do izdelka

Kot sta ob predstavitvi rezultatov projekta povedala Tibor Brvar in Jerneja Rozman, so v okviru projekta med drugim razvili digitalno platformo za povezovanje, sodelovanje, učenje in izmenjavo znanja ter kmetijsko-podjetniške inkubatorje za razvoj inovativnih idej na podeželju, enega od teh tudi v Biotehniškem centru Naklo. V inkubatorju so za dijake in študente pripravljali različna predavanja in delavnice, jim predstavljali primere dobrih praks in jih spodbujali k iskanju inovativnih rešitev. Dijaki in študentje so za razvoj idej do izdelka dali okrog trideset predlogov, štiri izmed njih so s pomočjo mentorjev Andreje Tavčar in Mojce Logar, učiteljev, delodajalcev in strokovnjakov, med njimi je bil tudi priznani kuharski mojster Uroš Štefelin, razvili v izdelke, ki so jih predstavili na zaključni konferenci. Skupina ReFruit proteini, ki so jo sestavljali dijaki Tevž Trobec, Jaka Poljanec, Luka Markič in Uroš Megušar, je pripravila proteinski smuti z okusom jabolka, v katerega so dali tudi beljakovinsko bogat prah mokarjev. Skupina MilkyPack – Tomaž Petrič, Neža Stržinar, Nikita Volarič in Tilen Osolnik – je iz prvotne ideje o kombinaciji jogurta, ovsenih kosmičev, medu in sadja razvila inovativen obrok v lončku. Sestavine so liofilizirali in zmleli v prah, tako pripravljeno mešanico pa je z dodajanjem vode možno kjerkoli in kadarkoli uporabiti za potešitev lakote. Skupina Župca, ki so jo sestavljali Luka Šmid, Primož Šenk, Aljaž Zaplotnik in Mark Oblak, je iz kakovostnih domačih sestavin pripravila korenčkovo in brokolijevo juho v steklenici – obrok, ki ga potrošniki enostavno pogrejejo in zaužijejo. Skupina dijakov Catering divje hrane – Mark Bogataj, Kaneesha Ovsenik, Neža Mohorič, Rok Zadnik in Shea Plevel – je iz divjih rastlin, ki so jih nabrali v okolici šole, pripravila za udeležence zaključne konference namaz z divjimi zelišči, juho iz kopriv, lečine polpete z regačico, borovničeve makarone in ledeno strjenko z gozdnimi sadeži.

Mladi imajo ideje, znanje, energijo ...

»Izdelki dijakov dokazujejo, da imajo mladi ideje, znanje in energijo za razvoj podeželja, naša naloga pa je, da jim ustvarimo okolje, v katerem bodo svoje potenciale lahko razvili,« je na zaključni konferenci dejal direktor biotehniškega centra dr. Marijan Pogačnik in dodal: »Če želimo podeželje ohraniti poseljeno, aktivno in produktivno, moramo mladim pokazati, da je kmetijstvo perspektivna, tehnološko napredna in podjetniško zanimiva panoga.« Aleksandar Sladojević z ministrstva za vzgojo in izobraževanje je ugotavljal, da takšni projekti, kot je projekt AgriNext, omogočajo mladim pridobivanje praktičnih izkušenj, mednarodno povezovanje in razvoj kompetenc, ki jih bodo potrebovali v prihodnosti. Ajda Podlesnik, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, je pozvala mlade, da ostanejo v kmetijstvu in da izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponuja. Matevž Jenko s sirarske kmetije Pr' Matevž v Retečah pri Škofji Loki je povedal, da delo na kmetiji ni le zaposlitev, ampak način življenja. »Pomembno je, da te to delo veseli in da vidiš v njem prihodnost. Samo izobrazba ni dovolj, mladi morate imeti tudi voljo in pogum. Pokažite staršem, da ste sposobni in zaupanja vredni.« Blaž Germšek iz Kmetijskega inštituta Slovenije je dejal, da mladim ne smemo »prodajati« idealizirane slike kmetijstva, ampak jim moramo predstaviti realne perspektive in jim povedati, da je kmetijstvo zahtevna panoga, odvisna od vremena, trga in politike ter tudi organizacijsko in gospodarsko zelo naporna.