Živeče fotografije

»Brata Auguste in Louis Lumière sta prvo javno filmsko predstavo priredila 28. decembra 1895 v pariški kavarni Grand Café des Capucines. Publiki sta predstavila deset kratkih filmov v dolžini okrog 50 sekund. Program je videlo 33 gostov. Že naslednji dan je bila vrsta za vstopnice dolga 300 m. Brata Lumière sta poslala svoje zastopnike po vsem svetu, da so prikazovali in snemali filme. Februarja 1896 so si Lumièrove kinematografske predstave že lahko ogledali v Londonu in Amsterdamu, marca v Bruslju, aprila 1896 na Dunaju in v Berlinu, maja v Sankt Peterburgu, Madridu in Beogradu, junija v Karlovih Varih na Češkem, julija v Bombaju in Rio de Janeiru, avgusta v Melbournu, Šanghaju in Ciudad de Mexicu itn. Prvi opis kinematografskih predstav bratov Lumière v Parizu je v našem prostoru objavil mariborski nemški časnik Marburger Zeitung 16. aprila 1896. V slovenskem prevodu se glasi: 'Vse mesto drvi na bulevard Madelaine, na komaj dvajset minut trajajočo predstavo v nekem malem gledališču. Toda v tem malem prostoru in v kratkem času se pred gledalčevimi očmi odvrti povsem nova vrsta slik, zajetih iz vsakdanjega življenja. Vendar denimo ne negibnih, na njih je vse živo in se giblje – kakor v resničnosti. Videti je vlak, ki vozi na postajo, iz lokomotive se kadi, potniki izstopajo, odhajajo, se prerivajo, vse je kot v resnici. Potem je videti cesto z vsem, kar sodi zraven – pešce, vozove, kolesarje itn., vse kot v resnici. Ti čudoviti, spreminjajoči se efekti nastajajo z vrsto trenutnih fotografij objektov v akciji. Sam postopek pa sta njegova izumitelja brata Lumière po sporočilu patentnega in tehničnega biroja Richarda Lüdersa v Görlitzu poimenovala cinématographie.'« (str. 5)

»Povsem nova vrsta slik, vendar ne negibnih, na njih je vse živo in se giblje – kakor v resničnosti …« Tak je bil prvi vtis, ki so ga prve filmske predstave naredile na gledalce in tiste, ki so o njih pisali, novinarji in kritiki. Navedli smo opis prve filmske predstave na svetu, ki je bila v Parizu pred 131 leti. Sicer pa nam nova knjiga Damirja Globočnika prikaže predvsem kinematografsko dogajanje na Slovenskem v letih 1896–1918. Izvemo, kje in kdaj so bile prve filmske predstave, kakšni so bili filmski programi, kakšna je bila recepcija filma kot novega umetniškega in informativnega medija, kako je potekalo formiranje prvih kinematografov. »Prva filmska predstava v Kranju je bila novembra 1906. Gostujoči The royal elektro-Bioskop je v dvorani Narodne čitalnice nekaj dni prirejal večerne predstave 'živih slik' …« In tako naprej, dragocena knjiga za vse, za ljubitelje filma pa še posebej.

Damir Globočnik, Živeče fotografije, Fragmenti, Kranj, 2026, 128 strani