1. redna seja Državnega Zbora. Ljubljana, 10. 4. 2026 / Foto: Matic Zorman

Zoran Stevanović je po izvolitvi za predsednika državnega zbora dejal, da niso orisali nobene koalicije, ampak so izvolili samo prvega med enakimi. / Foto: Matic Zorman

Zoran Stevanović na čelu državnega zbora

Novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, predsednika najmanjše parlamentarne stranke Resni.ca, je na tajnem glasovanju na ustanovni seji podprlo 48 poslancev.

Ljubljana – »Funkcija predsednika državnega zbora ni samo protokolarna, je simbol; in danes v času, ko živimo v močno razdeljeni družbi, v času globalnih napetosti, vojn, negotovosti, draginje in pa strahu za prihodnost, ta simbol pomeni nekaj več. Pomeni priložnost in hkrati dolžnost, da postanemo most, ne zid,« je Kranj­čan Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, poudaril v nagovoru po izvolitvi za predsednika državnega zbora. V petek ga je na ustanovni seji na tajnem glasovanju podprlo 48 poslancev, 29 jih je glasovalo proti. Glede na napovedi so zanj verjetno glasovali poslanci SDS-a, trojčka NSi, SLS in Fokus, Demokratov in Resni.ce, ki imajo skupaj ravno toliko poslancev. Poslanci SD ter Levice in Vesne glasovnic niso prevzeli, poslanci največje parlamentarne stranke Gibanje Svoboda pa so njegovi izvolitvi nasprotovali, ker po njihovem mnenju ni primeren kandidat za drugo najvišjo funkcijo v državi.

Na ustanovni seji so poslanci najprej izvolili predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, kar sta postala Tadej Ostrc (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), kasneje pa so z 62 glasovi za in nobenim proti potrdili še svoje mandate. Glasovanja se edini ni udeležil Janez Janša, ki je pred tem pojasnil, da ugovora zoper mandate niso podali, bo pa SDS na ustavno sodišče vložila pritožbo glede zakona o volitvah.

Stevanović se je po izvolitvi zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bo naredil vse, da bo državni zbor prostor dialoga. Kot je dejal, politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. »Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti.«

»Danes stojimo na točki, ko se svet res hitro spreminja – geopolitične napetosti, gospodarske negotovosti, energetski izzivi, vprašanja varnosti in prihodnosti. Vse to vpliva tudi na nas in na Slovenijo. V takšnem času si majhna država, kot je Slovenija, ne more privoščiti razkošja notranjih razdorov,« je povedal Stevanović.

Novi predsednik državnega zbora je še poudaril, da se zaveda, da mandat ne bo lahek. »Vprašanje pa ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev, ali bomo znali, ko bo treba dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka, in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi,« je obljubil Stevanović.

Stevanović edini kandidat

Kandidatura Zorana Stevanovića je bila edina, ki je bila vložena v prvem krogu. S podpisi jo je podprlo deset poslancev: Nedeljko Todorović, Katja Kokot, Aleksander Štorek, Boris Mijič, Zoran Stevanović (vsi Resni.ca), Aleksander Gungl, Aleksander Reberšek, Janez Žakelj (NSi) ter Žan Mahnič, Andrej Poglajen in Andrej Kosec (SDS). Za izvolitev je bilo potrebnih 46 glasov.

Zoran Stevanović je sicer star 44 let, prihaja iz Kranja, kjer je tretji mandat mestni svetnik. Trikrat je neuspešno kandidiral za kranjskega župana. V preteklosti je deloval kot policist, nato se je zaposlil v lizinški družbi in pozneje delal kot samostojni podjetnik. Decembra 2020 je ustanovil stranko Državljansko gibanje Resni.ca. Stevanović in stranka sta si prepoznavnost v Sloveniji zgradila predvsem z organizacijo protestov proti ukrepom tedanje Janševe vlade za zajezitev epidemije covida-19. V letu 2022 se je stranka prvič preizkusila na državnih volitvah, na katerih jo je podprlo 2,86 odstotka glasov volivcev, dve leti kasneje pa se je prav tako neuspešno potegovala za vstop v Evropski parlament. Na letošnjih parlamentarnih volitvah jo je podprlo 5,49 odstotka volivcev, tako da imajo pet državnih poslancev. Stevanović od novembra lani vodi tudi Zvezo vaterpolskih društev Slovenije.

Odzivi na izvolitev

Zbrali smo še nekaj prvih odzivov na izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v čestitki zapisala, da položaj nosi veliko odgovornost do demokratičnih procesov, institucij ter vseh državljank in državljanov. Stevanoviću je zaželela, da bo svoje poslanstvo opravljal nesebično, v duhu spoštovanja demokracije, ustavnega reda in kulture dialoga.

Po mnenju predsednika SDS Janeza Janše se je na glasovanju izkazalo, da je zadnja štiri leta oblast imela koalicija, ki ne zna šteti. Po njegovi oceni so glede prihodnje koalicije »neka razmerja jasna«, a še ne popolnoma, več pa bo jasno v prihodnjih dneh.

Pred stavbo državnega zbora je v petek potekal protikorupcijski shod, s katerim se po besedah organizatorja shoda, predsednika koalicije Za otroke gre Aleša Primca, začenja proces izkoreninjenja korupcije v Sloveniji.

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je dejal, da Stevanovićevo izvolitev vidi kot še en korak proti razvojni koaliciji, upajo pa, da tudi proti desnosredinski vladi. Predsednik stranke Demokrati Anže Logar pa je povedal, da so glasovali za kandidata, ki omogoča, da postopek imenovanja naslednje vlade lahko teče naprej. V tem trenutku imajo na mizi samo ponudbo Gibanja Svoboda, o sestavi nove vlade pa se je pripravljen pogovarjati z vsemi.

Precej slabe volje so bili v dosedanji koaliciji. Predsednik Gibanja Svoboda in vlade, ki od petka opravlja tekoče posle, Robert Golob je v odzivu zapisal, da v petek ni bil slab dan le za politiko, ampak tudi »za zaupanje ljudi v besedo, v integriteto in v temeljno poštenost tistih, ki so izvoljeni, da jih zastopajo«. »S podporo Janeza Janše, Žana Mahniča in ostalih poslancev SDS je bil na vrh DZ postavljen človek, ki že pet let ponavlja, da z Janšo ne bo nikakor in nikoli politično sodeloval,« je dodal Golob, ki je iz razočaranja izpustil tradicionalno skupinsko slikanje novega sklica parlamenta.

Predsednik SD Matjaž Han je po glasovanju dejal, da je sestavljena nova koalicija, ki ima potencialno 48 glasov. »Začela se je zgodba nove vlade. Med nami je jasno sporočilo, da se odpravljamo v opozicijo.« Po mnenju sokoordinatorja Levice Luke Mesca je bila izvolitev predsednika državnega zbora stresni test dostojnosti in vesti slovenske politike. »Slovenska politika je na tem stresnem testu padla in pripravite se, težki časi prihajajo,« je povedal.