CČN Domžale - Kamnik
Nova naprava zmanjšuje stroške
Med dopustom ob morju sem vsako jutro okoli uro in pol namenila hoji – med tem, ko so si drugi člani družine, ki jim zgodnje vstajanje ne leži, še nabirali moči v postelji. Lahko rečem, da se pri naših spalnih navadah potrjujejo razlage strokovnjakov, da so nekateri bolj jutranji tip ljudi, drugi pa večerni, in da potrebujemo različno količino spanja. Poznavalci procesov, ki potekajo v naših celicah, ko zaspimo, pravijo, da je spanje najučinkovitejši način vsakodnevnega uravnavanja telesnega in duševnega zdravja. Da je veliko več kot le počitek, so naši predniki poudarili že s pregovorom 'Spanec je boljši žganec'. Marsikdo, gledano na splošno, pravšnjo količino doseže ob koncu tedna in med dopustom, ko spanca ne kratijo obveznosti. Telo nas sicer slej ko prej opozori, da potrebuje regeneracijo, a na vsakodnevnih tirnicah življenja preslišimo njegova sporočila.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi pri moji novi dopustniški jutranji rutini, ko sem se vrnila v domače okolje. Kljub dobrim občutkom, ko delaš korak za korakom, ko te božajo še ne prevroči sončni žarki in vetrič, ko mislijo odplavajo ali najdejo pot iz labirinta, je doma začel postajati močnejši glas, da je treba postoriti to in ono. Morala sem si reči, da lahko kaj počaka na kasnejše ure ali dni, in si postaviti cilj, da bo nekaj kilometrov hoje, kolikor bo le možno, del mojega vsakdana.
Strinjam se z mnenjem, da so naši možgani in telesa ustvarjeni za gibanje. To izboljšuje razpoloženje in razmišljanje, spodbuja ustvarjalnost in povezanost z našim okoljem, obenem krepi zdravje, našteva irski nevroznanstvenik dr. Shane O'Mara. V knjigi Hvalnica hoji pojasnjuje, da hoja ustvarja spremembe v razvejanih možganskih in telesnih sistemih, od tvorbe novih molekul pa vse do vedenja. »Redna živahna hoja je preprosta oblika vadbe za pospešitev srčnega utripa, kar prinaša velike koristi za os glava–srce. Približno 20 odstotkov krvi, ki jo iztisne srce, gre namreč v možgane, ki potrebujejo veliko kisika in energije. Podobno učinkuje na črevesje, ki je prav tako lačno kisika in energije.«
Branje knjig je še eden od dragocenih odklopov, ki si ga marsikdo privošči predvsem poleti. Čeprav je (še) ena preprostejših dejavnosti, s katero lahko vsak dan naredimo nekaj dobrega zase. Tudi branje zmanjšuje stres, širi besedni zaklad, izboljšuje pismenost in komunikacijske sposobnosti in še bi lahko nizali koristi za naš um in duha.
Pobeg v svet literature, zadostna količina spanja in hoja lahko nemara, razmišljam ob iztekanju dopustniškega obdobja, tudi upočasnijo usihanje njegovih pozitivnih učinkov.
Najnovejše