Na CČN Domžale - Kamnik so zaključili pomembno investicijo v novo sušilnico blata. / Foto: CČN Domžale - Kamnik
Na CČN Domžale - Kamnik so zaključili pomembno investicijo v novo sušilnico blata. / Foto: CČN Domžale - Kamnik
Nova naprava zmanjšuje stroške
Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik je v lanskem letu prečistila 8,26 milijona kubičnih metrov odpadne vode in dosegla 120-odstotno energetsko samooskrbo, letos avgusta pa je v upravljanje prevzela tudi novo sušilno napravo za blato.
Domžale – V Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik so lani prečistili 8,26 milijona kubičnih metrov odpadne vode. Na kanalizacijski sistem čistilne naprave je sicer priključenih približno 82.400 prebivalcev oz. 88 odstotkov občanov občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje.
Delovanje čistilne naprave je bilo sicer lani zahtevno zaradi večkratnih vtokov strupenih snovi in velikega deleža tuje vode iz padavin in infiltracije. Kljub temu so odstranili skoraj vse organske obremenitve ter pomemben delež dušika in fosforja. Izpusti so bili skladni z okoljevarstvenim dovoljenjem, z izjemo dveh preseganj mejne vrednosti za fosfor, ki pa nista povzročili čezmerne obremenitve okolja.
Naprava je lani proizvedla tudi 3,53 milijona kilovatnih ur elektrike, predvsem iz bioplina in delno iz sonca, in dosegla 120-odstotno samooskrbo, s čimer je pokrila lastne potrebe, presežek pa oddala v omrežje. Električno in toplotno energijo proizvaja predvsem iz bioplina, ki nastaja pri obdelavi blata, dodatno pa jo pridobiva tudi iz sončne energije.
»Rezultati leta 2025 potrjujejo, da lahko tudi v zahtevnih obratovalnih razmerah zagotavljamo visoko stopnjo čiščenja,« je poudarila direktorica dr. Marjetka Levstek in dodala, da njihov cilj ostaja učinkovito čiščenje odpadne vode in čim manjši vpliv na okolje.
Kot so pojasnili na Centralni čistilni napravi, je lani nastalo približno 4820 ton odpadnega blata, ki so ga oddali v sežig v Avstrijo. Letos pa se je količina občutno zmanjšala, potem ko je CČN zagnala novo sušilno napravo proizvajalca Hans Binder z zmogljivostjo osem tisoč ton blata letno, vredno blizu 6,4 milijona evrov brez DDV.
Od začetka poskusnega obratovanja v sredini februarja do konca julija so posušili približno 2057 ton dehidriranega blata, iz katerega je nastalo okoli 617 ton suhega, kar predstavlja zmanjšanje za več kot 70 odstotkov. »Prevozi so se zmanjšali za 60 odstotkov, strošek oddaje blata pa za približno 80 odstotkov,« je pojasnila direktorica. V avgustu so sušilnico dokončno prevzeli v upravljanje.
Ena ključnih prednosti novega sistema je tudi izkoriščanje različnih virov toplote, ki so že na voljo na centralni čistilni napravi. Petinšestdeset odstotkov potrebne toplote zagotavlja kurilna naprava na lesno biomaso, preostanek pa rekuperacija odpadnega zraka iz procesa sušenja in viški toplote z bioplinskih motorjev.