Madžarska leta 1956

Vstaja, ne revolucija

Kaj se je dogajalo leta 1956? Svoje videnje nam razloži Géza Jeszenszki (rojen 1941), ki je bil sam priča tiste revolucije, leta 1989 pa je postal prvi zunanji minister demokratične Madžarske. Z njim se je pogovarjala novinarka Polona Balantič in mu najprej postavila tole vprašanje: »V povezavi z dogajanjem oktobra in novembra 1956 se pojavljata dve poimenovanji, vstaja in revolucija. Katero je korektnejše?« Odgovor: »Kot zgodovinar imam pomisleke, da bi se o tem jasno izrekel. A vseeno, bil je upor, vstaja. Lahko pa govorimo o revoluciji v smislu, da se je gibanju pridružila celotna dežela in v nekaj dneh – vse skupaj je trajalo le 13 svobodnih dni – se je pridružilo podeželje, ko se je do tja razširil glas o cestnih bojih v Budimpešti. To je osvobodilo ljudi, ki so bili prestrašeni, terorizirani od vlade stalinističnega tipa. In potem so v lokalnih skupnostih začeli ustanavljati revolucionarne odbore. Pomembno je, da lokalnih partijcev niso linčali. Ker so bili odgovorni za svoja dejanja, so jih zaprli in rekli, da bodo morali počakati na sodne procese. V nekaj dneh je nastala popolnoma drugačna država. Ampak, veste, to se je dogajalo le sedem let po tem, ko je bil povojni poskus demokracije preprečen s komunističnim prevzemom oblasti. Pri čemer je pomagala sovjetska vojska. Ljudje, ki so jih leta 1948 in 1949 zatrli, so bili še naokoli, nekateri so ravno prišli iz zapora. Na Madžarskem je obstajala družba, ki je močno nasprotovala komunistični diktaturi in je bila pripravljena začeti novo demokratično ureditev in večstrankarski sistem.« Kakšno je bilo v tistih dneh vzdušje? »Star sem bil 15 let in bil sem zelo dejaven opazovalec, dobro se spomnim dogajanja. Praktično celotna država je bila entuziastična, srečna in le zelo majhna manjšina je obžalovala spremembe. To so bili uporabniki komunističnega sistema. Komunizem je utopija, ki pa je na papirju videti sijajno. Tudi Nagy je bil komunist in tudi dve leti po revoluciji, ko so ga obesili, je še vedno verjel, da bi bila boljša različica komunizma mogoča. Večina države si je verjetno želela neke vrste pravičen socialističen sistem, nekakšen skandinavski sistem države blaginje. Ni bilo želje po vrnitvi v desničarski medvojni sistem, v katerem je bil dominantna figura Miklós Horty (zaveznik nacistične Nemčije, op. a). Jeseni 1956 je prišlo do ustanavljanja številnih strank, pa tudi stranke, ki so jih prepovedali konec 40. let in so bile še leta 1945 dominantne, so znova oživele. Nastale so kmečke stranke, socialnodemokratska stranka, krščanski socialisti in celo komunistična stranka je spremenila ime ter obljubila, da bo sledila popolnoma drugačni liniji. Reči moram, da je bila komaj kdaj Madžarska tako enotna kot v tistih nepozabnih dneh konec oktobra, na začetku novembra 1956.«

Dejaven opazovalec

Še eno vprašanje: »Kaj mislite s tem, da ste bili dejaven opazovalec?« Odgovor: »Orožje ni kar ležalo naokoli in nisem imel možnosti, da bi v roke vzel orožje. Bil sem v drugem letniku srednje šole. S prijatelji smo šli na ceste in videl sem marsikaj, starši pa so nas skušali zakleniti v hiše. Niso želeli, da se udejstvujem in da me ustrelijo. In drugi dan revolucije, ko sem opazoval dogajanje na cesti, me je sovjetski vojak dejansko skoraj. Ampak mi je prizanesel. Je ciljal name, a ni sprožil. Verjetno sem tudi zato vedno razlikoval med Rusi kot ljudmi in komunistično vlado, komunističnim sistemom. Orbanova vlada je razširila laži, da so bili sovjetski vojaki med revolucijo 1956 Ukrajinci, ne pa Rusi in da so med drugo svetovno vojno vse zločine osvobodilne sovjetske vojske na madžarskem ozemlju storili Ukrajinci. To je seveda laž. Šlo je za sovjetsko vojsko. Bojevanje na madžarskem ozemlju se je res imenovalo 1. in 2. ukrajinska fronta, vendar to ni pomenilo, da so sodelovali le Ukrajinci. V vojski so bili pripadniki vseh mogočih sovjetskih narodov. Moramo razlikovati med slabo vlado, kakršna je, denimo, Putinova, in trpečimi ljudmi, Rusi, Ukrajinci in ljudmi na mnogo koncih sveta. Odgovorne so vlade, ne ljudje.« (Vir: intervju Polone Balantič z Gezo Jeszenskim na MMC RTV SLO)

Kapitalizem s komunisti

Kaj bi bilo, če bi leto 1956 uspelo? Jeszenski domneva, da bi verjetno nastala koalicijska vlada, kakršno je imela Avstrija, z neko bolj konservativno krščanskodemokratsko in pa socialnodemokratsko stranko. »Madžari si leta 1956 zagotovo niso želeli vrniti v predvojni sistem. Želeli so socializem brez komunistov, kot je nekdo rekel, pa smo pozneje dobili kapitalizem s komunisti.« Tudi Orban je bil najprej komunist …