Preventivni dogodek Sožitje za večjo varnost v prometu v kulturnem domu Primskovo / Foto: Primož Pičulin

Anita Zagorc z Agencije RS za varnost prometa in kranjska policistka Katja Knific sta med predavanjem poudarili, da v prometu absolutne prednosti nima nihče. / Foto: Primož Pičulin

So starejši varni vozniki

Staranje prinaša izkušnje, a tudi nekatere spremembe, ki vplivajo na našo varnost v prometu. Na Agenciji za varnost prometa zato starejšim voznikom svetujejo, da redno obnavljajo svoje znanje.

Kranj – Slabši vid, sluh, počasnejši odzivni čas in spreminjajoča se prometna pravila lahko vplivajo na varnost vseh udeležencev v prometu. V okviru projekta Sožitje, ki ga izvaja Javna agencija RS za varnost prometa, je zato v Domu krajanov na Primskovem 3. novembra potekalo preventivno predavanje za starejše in upokojence. Dogodek je pritegnil okoli 90 udeležencev, ki so na predavanju osvežili znanje cestnoprometnih predpisov ter se seznanili z najpogostejšimi napakami.

Po 70. letu starosti se vozniško dovoljenje podaljša za največ pet let (namesto običajnih deset let), zdravnik pa lahko glede na zdravstveno stanje določi tudi krajši rok.

Predavateljica Anita Zagorc z Javne agencije za varnost prometa je skozi praktične primere predstavila prometne situacije, ki starejšim pogosto povzročajo največ težav. Med njimi so predvsem vožnja v krožnih križiščih, vključevanje na avtocesto ter razumevanje pravil v križiščih. »Starejši bi radi čim dlje ostali mobilni, kar je logično in prav. Vendar bi vsak pri sebi moral zaznati mejo, ko v prometu ni več varen udeleženec,« poudarja Zagorčeva. Številni starejši so vozniško dovoljenje pridobili v času, ko krožišč skoraj ni bilo, promet pa je bil bistveno manj zahteven, pojasnjuje. Poleg tega so se močno spremenila vozila. Pogosto se izraža tudi posplošitev, da so najnevarnejši mladi vozniki. »Pa to ne drži. Mladi gredo za vozniški izpit skozi zelo zahtevno usposabljanje in ga opravljajo v današnjih prometnih razmerah. Od takrat, ko so nekateri starejši opravljali izpit, pa se je marsikaj spremenilo,« razlaga Anita Zagorc. Pri delu na terenu opažajo tudi, da starejši pogosto ne uporabljajo tehnoloških pripomočkov, ki bi jim lahko olajšali vožnjo. Med drugim pri izbiri avtomobila še vedno dajejo prednost ročnim menjalnikom in včasih nezaupljivo gledajo na parkirne senzorje, kamere za vzvratno vožnjo ali tempomat.

Večkrat se postavi tudi pomembno vprašanje, kdaj posameznik ni več sposoben za varno vožnjo. Kot opozarja Zagorčeva, svojci iz varnostnih razlogov pogosto iščejo način, kako bi preprečili starejšemu družinskemu članu vožnjo, vendar jasnih mehanizmov za to ni. »Take varovalke žal nimamo. Samo zdravniški pregled je tisti, ki določa, ali nekdo lahko vozi ali ne.« Policistka Katja Knific s Policijske postaje Kranj je opozorila, da se moramo vsi zavedati, da z leti upada sposobnost zaznavanja hitrosti, zvokov in drugih dogajanj v okolici. Starejšim svetuje, naj si za pot vzamejo dovolj časa, v slabših vremenskih razmerah pa po potrebi odpovejo nenujna opravila. Na agenciji menijo tudi, da je koristno občasno opraviti kakšno uro vožnje z inštruktorjem in tako obnoviti znanje ter preveriti vozniške navade.