Samo mir je svet, ne vojna

»Nobene svete vojne ni. Svet je samo mir!« je dejal nedavno papež Leon XIV. Mir naj bo razorožen in razorožujoč, ponižen in vztrajen, je še povedal. Tem njegovim mislim so potrdili konec oktobra na seji Sveta evropskih škofovskih konferenc v avstrijskem Salzburgu. Posvečena je bila tudi 800. obletnici smrti Frančiška Asiškega, ustanovitelja frančiškanov, ki velja za »učitelja miru in sprave«. V Evropski škofovski konferenci sodelujejo katoliške cerkve iz 45 evropskih držav. Njena članica je tudi Slovenska škofovska konferenca. V njej je bila še posebej odgovorna naloga zaupana pokojnemu ljubljanskemu nadškofu metropolitu dr. Alojziju Šuštarju, ki je bil med letoma 1969 in 1977 njen tajnik, med letoma 1983 in 1993 pa podpredsednik.

Udeleženci konference so izrazili zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini, ki je največji vojaški spopad po drugi svetovni vojni v Evropi, v Sveti deželi in drugje na svetu. Nihče ne sme ostati ravnodušen do grozodejstev, ki se dogajajo. Nikoli se ne smemo navaditi na takšne kričeče primere kršitev civilizacijskih norm.

Martin s plaščem in gosjo

V sredo, 11. novembra, bo »jesenski pust«. Tako marsikje rečejo godovnemu dnevu svetega Martina, tourskega škofa in med Slovenci zelo spoštovanega svetnika. Zgodovina svetnikov nas uči, da se je rodil oktobra leta 316 v Sabariji, v današnjem Szombathelyju v panonski nižini na Madžarskem. Rojen je bil v poganski vojaški družini, vendar je že kot dvanajstletni deček sprejel krščansko vero. Bil je častnik gardne konjenice, vendar ne dolgo. Posvečen je bil v duhovnika, leta 371 pa je bil izbran za škofa v mestu Tours, kjer je leta 397 umrl.

Sveti Martin je spoštovan svetnik. Najpogosteje ga upodabljajo kot vojaka, ki z mečem reže svoj vojaški plašč. Polovico ga je obdržal sam, polovico pa v mrazu podaril golemu premraženemu beraču. Na nekaterih slikah ga spremlja gos, med katere naj bi se skril, ko so ga imenovali za škofa v Toursu. Ljudje so že v srednjem veku slavili njegov god tudi kot »vinski praznik«, ko je mošt dozorel in se je spremenil v vino. V nekaterih razlagah pa beremo, da ga z vinom povezujejo zato, ker se pač takrat mošt spremeni v vino, gos pa je bila redna spremljevalka takih praznovanj.

Da je sveti Martin zelo čaščen med Slovenci, potrjuje podatek, da mu je na Slovenskem posvečenih nad 70 župnijskih in podružničnih cerkva. Nanj spominjajo mnoge oltarne slike, na primer Bolfgangusova upodobitev v cerkvi v Crngrobu. Martinu so posvečene cerkve v župniji Šmartin (Stražišče) v Kranju, na Trsteniku, na Bledu, v Žireh, v Žirovnici in v še nekaterih krajih.

Sveti Martin kot vojak podarja polovico svojega plašča golemu in premraženemu beraču. / Foto: Slovenska škofovska konferenca