Olimpijski prvaki v anatomiji

Kaja Berk Skok iz Kamnika in Žiga Pogačar ter Vid Vincenc Boc iz Domžal so študentje ljubljanske medicinske fakultete, ki so avgusta dosegli zgodovinski uspeh. Zmagali so na 8. Mednarodni olimpijadi iz znanja anatomije (IAO 2026). Ta je potekala na Medicinski fakulteti Univerze Tartu v Estoniji. Mladi pod mentorstvom asistenta Luke Pušnika so premagali konkurenco 18 ekip iz 14 držav.

Pokal, dragoceno znanje in izkušnje

Ko so se za druge študente začenjale letošnje počitnice, je Kajo, Žigo in Vida Vincenca čakalo še kaj nekaj dela – priprava na olimpijado, za katero so bili izbrani na internem tekmovanju, na katero se prijavijo tisti študentje drugega letnika medicine, ki jih področje anatomije posebej zanima. »Zakaj? Anatomija je zanimiva, zakaj pa ne? Če ne drugega, smo šli tja pokazat svoje znanje,« odgovori Žiga, ko se s trojico srečamo na pogovoru slab mesec po tekmovanju. Vid Vincenc doda, da je njihova fakulteta že v preteklih letih segla po najvišjih mestih. »Meni osebno je bila udeležba zanimiva iz radovednosti, koliko imamo pri nas podrobno anatomijo v primerjavi z drugimi državami.« Vsi trije so verjeli, da s svojim znanjem kotirajo na vrh, ob tem pa se Kaja pošali, da sta fanta zmago pričakovala, medtem ko je bila sama v močni konkurenci malo bolj zadržana. Veselje, ko so prejeli pokal (ta je že varno spravljen v vitrini na fakulteti), je bilo neizmerno, ob tem pa so dobili tudi nekaj dragocenih izkušenj in znanje za prihodnost.

Najzanimivejši del: formalinski preparat celega trupla

Olimpijada je potekala v dveh delih, teoretičnem in praktičnem. Pisni del s teoretičnimi vprašanji je potekal uro pol, temu je sledil praktični izziv, ki je trajal kar šest ur. Slednjega naši sogovorniki opišejo kot posebej zanimivega. Organizatorji so za to poskrbeli tudi z osrednjo temo letošnjega tekmovanja, ki je bila apokalipsa, naloge so bile v stilu sobe pobega tematsko povezane z različnimi naravnimi katastrofami, propadom civilizacij in odzivom človeštva na konec sveta. Praktični izziv je med drugim obsegal prepoznavo anatomskih struktur na svežih ter v formaldehidu fiksiranih anatomskih preparatih, mikroskopiranje, risanje anatomskih skic, vstavljanje perifernega venskega kanala, laparoskopijo, študentje pa so morali znati anatomijo povezovati z nevrologijo, travmatologijo, kardiologijo in drugimi področji. Vsi trije kot najbolj zanimiv del izkušnje opišejo prepoznavanje struktur na formalinskem preparatu celega trupla. »Tega pri nas na faksu ni več mogoče videti zaradi varnostnih predpisov. Zanimivo je bilo v živo videti te strukture, dobili smo izkušnjo, ki je sicer ne bi,« pravi Kaja.

Moč ekipnega dela

Olimpijada je bodočim zdravnikom dala tudi bogate izkušnje s področja ekipnega dela, premislek o tem, kdaj je tvoje razmišljanje pravilno in kdaj bi raje upošteval mnenje kolega. »Ekipno delo je nekaj, česar nismo vajeni. Vsak izmed nas je navajen samostojno razmišljati, tukaj pa smo bili trije, ki smo vsak na svoj način gledali na določen problem,« pove Kaja. Kot dragocene omenijo še problemske klinične primere, vrženi so bili v situacije, kjer so morali znati presoditi, specifično katero znanje uporabiti. Kot razmišlja Žiga, jim bo ta sposobnost koristila tudi na njihovi nadaljnji poti. »Človeško telo je dobro usklajena celota, vse deluje odvisno od nečesa drugega, vse se povezuje med seboj. Če tako razmišljaš, je veliko lažje razumeti in tudi zdraviti bolezni.«