Sedanji direktor Marko Zupanc, njegova predhodnica Božena Kolman Finžgar ter prva direktorica in leta 1964 tudi prva zaposlena knjižničarka Rezka Šubic Pleničar na slovesnosti ob 120-letnici Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica / Foto: Tina Dokl
Knjižnica, dom tisočerih zgodb
»To, da delujemo v okolju, ki je kulturno na zelo visokem nivoju, in da imamo tako lepe in urejene knjižnice, razumemo kot velik privilegij,« je ob visokem jubileju, stodvajseti obletnici ustanovitve javne knjižnice v Radovljici, poudaril sedanji direktor Marko Zupanc. Soustanoviteljice Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica so štiri zgornjegorenjske občine, Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje, in na območju teh občin knjižnica deluje s skupaj desetimi enotami.
Dne 15. septembra 1906 je liberalni list Gorenjec, ki so ga izdajali v Kranju, slovesno objavil: »Javna ljudska knjižnica se je ravnokar ustanovila v Radovljici za sodni okraj radovljiški.« Datum velja za dan ustanovitve današnje Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica, v okviru katere je danes na območju štirih občin, Radovljice, Bleda, Bohinja in Gorij, kar deset enot: štiri večje in šest manjših krajevnih knjižnic.
V okviru praznovanja okrogle obletnice so v Radovljici pretekli torek, 15. septembra, prav na praznični dan, pripravili osrednjo slovesnost. Še ves mesec pa bosta v prostorih knjižnice na ogled dokumentarna razstava o razvoju knjižničarske dejavnosti, na kateri so na ogled predmeti iz nastajajoče muzejske zbirke slovenskega knjižničarstva, ter razstava poštnih znamk na temo knjižnic in knjižničarstva, ki jo je pripravil filatelist Primož Čebulj.
Jubilej so zaznamovali tudi z izdajo bogatega, pregledno urejenega in zanimivega zbornika, pod katerega se je kot urednik podpisal zgodovinar in bibliotekar Jure Sinobad, prispevke zanj pa so po večini pripravili njegovi sodelavke in sodelavci iz knjižnice.
V zborniku preberemo, da so bili prvi prostori knjižnice v občinski pisarni v Radovljiški graščini, da je bila sprva odprta dvakrat tedensko, ob sobotah od 11. do 12. ure in v nedeljo do 9. do 10. ure dopoldne, knjižničarji pa da so prosili »domoljube širom slovenskega ozemlja«, naj jim darujejo kakšno knjigo.
Ob selitvi v novo stavbo v središču Radovljice je knjižnica dobila tudi novo celostno podobo, izdelano pod sloganom Dom tisočerih zgodb. Takšen je tudi naslov zbornika, ki so ga knjižničarke in knjižničarji pod uredniškim vodstvom Jureta Sinobada pripravili ob okrogli obletnici. / Foto: Tina Dokl
Po drugi svetovni vojni je v knjižnici za knjige – in bralce – skrbela gospa Alojzija Horvat. Knjižnico je prevzela leta 1957 in v tem letu izposodila 5.292 knjig.
Slaba tri leta kasneje se je knjižnica preimenovala v Občinsko knjižnico v Radovljici, malo za tem pa je zakon o knjižničarstvu tudi formalno omogočil vzpostavitev občinske knjižnične mreže; občina Radovljica je imela takrat knjižnico v vsaki od krajevnih skupnosti. Ko sta se po upravni reformi leta 1962 Radovljici pridružili še občin Bled in Bohinj, je bilo ljudskih knjižnic kar dvajset, še izvemo v zborniku.
Junija 1964 je knjižnica dobila tudi prvo redno zaposleno knjižničarko, to je bila Rezka Slak, poročena Šubic Pleničar, ki je kasneje postala tudi prva upravnica knjižnice. Na nedavni slovesnosti je med drugim slikovito opisala, kako so gradivo leta 1972 z vozom prepeljali na Gorenjsko cesto 27, v prostore nekdanje restavracije Triglav, in jo iz Matične knjižnice Radovljica preimenovali v Knjižnico Antona Tomaža Linharta Radovljica.
Gospo Šubic je nasledila Božena Kolman Finžgar, ki je bila širši javnosti poznana predvsem po prizadevanjih za spodbujanje branja, za kar je prejela najvišje stanovsko priznanje, Čopovo diplomo. Njeno obdobje vodenja knjižnice pa je zagotovo najbolj zaznamovala selitev knjižnice novo, prostorno, posebej v ta namen zgrajeno stavbo na Vurnikovem trgu v Radovljici.
