Štorkljam gre tudi na Gorenjskem dobro

Kranj, Ljubljana – Rezultati letošnjega, že 28. popisa bele štorklje ponovno prinašajo rekorde. Zabeležili smo 346 gnezdečih parov, kar je največ doslej, so sporočili z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Rekordi že četrto leto zapored

Bele štorklje so začele podirati rekorde že v letu 2023, ko je DOPPS zabeležil 305 zasedenih gnezd. Letos so jih popisovalci zabeležili 346, kar pomeni, da smo Slovenci v samo treh letih postali bogatejši za kar 41 parov gnezdečih belih štorkelj, so zadovoljni v ornitološki organizaciji.

Kljub temu da letos niso zabeležili rekordnega števila poletelih mladičev, pa gnezditveni uspeh še zdaleč ni bil slab, pravijo. Iz naših gnezd je namreč poletelo 773 mladičev, kar predstavlja drugo najboljše leto doslej, dodajajo.

Manj mladičev, novo gnezdo

Na Gorenjskem (Savska ravan) so letos zabeležili 26 gnezd, poletelo pa je 48 mladičev. »V dveh gnezdih so nas razveselili kar štirje mladiči, in sicer v Žabnici ter na Spodnjem Brniku. Gnezditveni uspeh in pa tudi število gnezd je bilo sicer nekoliko manjše kot lansko leto, ko smo zabeležili 27 zasedenih gnezd in 56 poletelih mladičev,« je sporočila Urša Očko, koordinatorica popisa bele štorklje v Sloveniji.

Novo gnezdo je letos nastalo v Zabreznici pri Žirovnici. »Par si je izbral lokacijo, ki je še bolj severno od Bleda, in s tem je njuno domovanje dobilo naziv najbolj severnega gnezda v Sloveniji. Novo gnezdo je nastalo tudi v Radovljici. Bilo je zasedeno, a mladičev ni bilo, saj sta bili štorklji nekoliko pozni. Iz gnezda na Bledu so letos poleteli trije mladiči, par v Lescah pa žal ni imel sreče. Izvalili so se trije mladiči, a so vsi poginili,« je navedla aktualne podatke na Zgornjem Gorenjskem, kjer štorklje gnezdijo šele zadnjih nekaj let.

Vrsti gre dobro

Medtem ko beležimo vse bolj skrb vzbujajoče upade ptic kmetijske krajine, je zelo navdihujoče, da gre vsaj kateri izmed vrst dobro. Tu je bela štorklja prava rekorderka, saj smo že četrto leto zapored zabeležili okoli deset več zasedenih gnezd kot leto poprej, ob tem dodajajo strokovnjaki. »Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini,« ugotavljajo na Društvu za opazovanje ptic, kjer uspeh belih štorkelj med drugim pripisujejo tudi spremembam, povezanim z globalnim segrevanjem. »Te vplivajo tudi na selitveno vedenje štorkelj, selitev pa je eno izmed najnevarnejših obdobij v njihovem življenju. Zaradi milejših zim so nekatere štorklje skrajšale svoje selitvene poti, posamezne pa so začele celo prezimovati v Evropi.«

Ogrožene ptice kmetijske krajine

Žal pa takšne sposobnosti nimajo vse vrste, dodajajo. »Številne ptice kmetijske krajine so veliko bolj vezane na specifične življenjske prostore in načine gospodarjenja, zato jih spremembe v okolju prizadenejo bistveno močneje. Uspeh bele štorklje je zato spodbudna zgodba, vendar ne sme zasenčiti dejstva, da večina vrst potrebuje ugodnejše razmere, če želimo ustaviti njihov upad,« je poudarila Urša Očko, koordinatorica popisa bele štorklje v Sloveniji.