Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
Fotografija je simbolična. / Foto: Nik Bertoncelj
V novem šolskem letu začetek uvajanja prenovljenih učnih načrtov
V novem šolskem letu se bo začelo postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov in katalogov znanj v osnovnih in srednjih šolah. Ob tem poteka tudi priprava novih učnih gradiv, a bodo šole lahko še tri leta delale s starimi, saj vsa gradiva še niti niso potrjena, pa tudi zaradi postopnosti menjave gradiv v učbeniških skladih.
Ljubljana – Uvajanje prenovljenih učnih načrtov se bo septembra začelo v 1., 4. in 7. razredu osnovne šole, razen pri štirih predmetih - geografija, zgodovina, naravoslovje ter tehnika in tehnologija - ko se bo začela v 6., in ne v 7. razredu. V 7. razredu se bodo ti predmeti izvajali še po trenutno veljavnih učnih načrtih. V šolskem letu 2027/2028 se bo postopno uvajanje prenovljenih učnih načrtov nadaljevalo po vertikali in se zaključilo v šolskem letu 2029/2030, ko se bosta v 9. razredu uvajala nova učna načrta za predmeta geografija in zgodovina, so za STA pojasnili na zavodu za šolstvo.
Prenovljeni učni načrti v gimnazijskem izobraževanju ter prenovljeni katalogi znanj splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem, srednjem poklicnem ter nižjem poklicnem izobraževanju se bodo v prihajajočem šolskem letu začeli uvajati v 1. letniku. Uvajanje se bo po vertikali postopoma nadaljevalo vse do zaključka posameznega programa.
V poklicno-tehniškem izobraževanju pa se bo uvajanje prenovljenih katalogov znanj splošnoizobraževalnih predmetov začelo s šolskim letom 2028/2029.
Po navedbah zavoda prenovljeni učni načrti in katalogi znanj med drugim zagotavljajo večjo oz. boljšo povezanost med različnimi predmetnimi področji, smiselno stopnjevanost in usklajenost ciljev po vertikali programa, možnost interdisciplinarnega povezovanja ciljev različnih predmetov in možnost obravnave aktualnih učnih vsebin po strokovni presoji učitelja.
Podporo učiteljem po besedah zavoda nudijo tudi posebej pripravljena didaktična priporočila.
Novosti posameznih učnih načrtov oz. katalogov znanj so vezane tudi na specifične vsebinske in specialno-didaktične kontekste. Pri naravoslovnih predmetih je bila denimo posebna pozornost namenjena vključevanju naravoslovne pismenosti, večji poudarek je na izkustvenem učenju v bližnjem okolju, na praktičnem, eksperimentalnem delu ter razvijanju učenja z raziskovanjem, so med drugim našteli na zavodu.
Zavod za šolstvo vzporedno ob prenovi kurikularnih dokumentov vodi tudi usposabljanja učiteljev. Tako se bodo strokovni delavci predvidoma udeležili petih usposabljanj v skupnem trajanju 40 ur.
Prvega sklopa usposabljanj v drugi polovici leta 2025 se je po njihovih navedbah udeležilo več kot 21.000 strokovnih in vodstvenih delavcev osnovnih in srednjih šol, med njimi skoraj 12.000 učiteljev, drugega sklopa v prvi polovici letošnjega leta pa nekaj več kot 17.000 udeležencev.
Na usposabljanjih obravnavajo tudi načrtovanje pouka v digitalnem okolju z naprednimi orodji umetne inteligence ter umetnointeligenčno opismenjevanje in opolnomočenje strokovnih delavcev za razvoj gradiv ter preizkus digitalnih strategij z naprednimi rešitvami UI, so navedli na zavodu.
Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je za STA ocenil, da so učitelji na uvedbo novih učnih načrtov pripravljeni. Spomnil je, da je bilo nekaj zatikov ob koncu minulega šolskega leta predvsem zaradi gradiv, ker ni bilo jasno, katera bodo potrjena, saj šole običajno sezname gradiv pripravijo že nekaj mesecev prej, a so nato sprejeli ustrezne odločitve. Na OŠ Mengeš, ki jo vodi, tako večinoma novih gradiv še niso vključevali in bodo to storili postopoma, saj imajo za to na voljo tri leta.
Božič je ob tem opozoril tudi na velik finančni zalogaj, saj morajo v treh letih zamenjati učbeniško gradivo v učbeniških skladih. »Pri tem bomo morali biti zelo racionalni in razmisliti, katera gradiva zamenjati in katera ne,« je dejal.
»Se pa da seveda učiti tudi brez učbenika, nobeno gradivo ni obvezno, učitelj se lahko znajde tudi po svoje, pri tem so eni zelo uspešni. Seveda so razlike med predmeti in zato si bomo šole verjetno morale postaviti neke prioritete, kaj je tisto najbolj nujno, kaj lahko še malo počaka, ali lahko mogoče kakšno stvar opustimo,« je dodal.
Tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino so za STA navedli, da dejstvo, da za posamezen predmet oziroma razred še ni novega potrjenega učnega gradiva, ne pomeni, da šola pri tem predmetu ostaja brez ustreznega učnega gradiva. Zakon namreč dopušča možnost uporabe dosedanjih učnih gradiv še tri šolska leta.
Na vprašanje, koliko učnih gradiv in za katere predmete in razrede je bilo doslej potrjenih po novih učnih načrtih, so pojasnili le, da so sklepi o potrditvah učnih gradiv objavljeni na spletni strani Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje. Kot je razvidno iz omenjenih sklepov, je bilo letos potrjenih več kot 40 učnih gradiv za osnovne in več kot 20 za srednje šole, in sicer predvsem za razrede in letnike oziroma predmete, v katerih se bo septembra začelo uvajanje novih učnih načrtov.
Potrjevanje učnih gradiv je sicer v skladu z novim zakonom razširjeno z učbenikov, ki so jih potrjevali že doslej, še na delovne učbenike in delovne zvezke. Tako denimo več kot polovico letos potrjenih učnih gradiv za osnovne šole predstavljajo delovni zvezki in delovni učbeniki.
Omenjeni strokovni svet je učna gradiva po prenovljenih učnih načrtih letos potrjeval na več sejah, nazadnje 23. julija. Na ministrstvu so pojasnili še, da je s potekom mandata polovici članov strokovnega sveta prenehal tudi mandat stalnim komisijam, zato se mora strokovni svet po imenovanju nove polovice članov ponovno konstituirati in imenovati svoje komisije, tudi komisijo za učna gradiva. To naj bi se zgodilo na oktobrski konstitutivni seji, nato pa se bo lahko nadaljevala obravnava novih vlog za potrjevanje učnih gradiv, so napovedali.
Na zavodu za šolstvo pa so napovedali, da bodo že v prihajajočem šolskem letu uvajanje prenovljenih učnih načrtov in katalogov znanj začeli tudi sistematično spremljati. Tako je predvideno neposredno opazovanje pouka v 1. in 4. razredu ter v 1. letniku srednješolskih programov. Vsako leto bo za opazovanje izbran naključni vzorec 45 osnovnih in 30 srednjih šol. V spremljanje bodo z anketami in intervjuji vključeni tudi učitelji, ravnatelji, svetovalni delavci, učenci oziroma dijaki in starši, pregledali bodo tudi letne priprave učiteljev. Tako bodo lahko prenovo spremljali z več zornih kotov, so pojasnili na zavodu.