V odpadke dvesto ton hrane na dan

Ljubljana – Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane je tudi statistični urad opozoril, kako pomembno je odgovorno ravnati s hrano in si prizadevati, da je zavržemo čim manj. Po njihovih podatkih je predlani v gospodinjstvih nastalo 73.600 ton odpadne hrane oziroma okoli dvesto ton na dan. »To pomeni, da je dnevno prebivalec Slovenije doma v povprečju zavrgel nekaj manj kot sto gramov hrane.« Ob tem so še ocenili, da je užitni del obsegal 31 gramov, neužitni del, to so olupki, kosti, jajčne lupine in podobno, pa 64 gramov.

V vseh členih prehrambne verige pa se je po podatkih statističnega urada skupno zavrglo 168 tisoč ton hrane oziroma skoraj osemdeset kilogramov na prebivalca. Največ odpadne hrane je kot običajno nastalo v gospodinjstvih, in sicer 44 odstotkov. Delež zavržene hrane v gostinstvu in strežbi je znašal 32 odstotkov, v proizvodnji hrane 15 odstotkov, najmanjši pa je bil v dejavnosti trgovine z živili, in sicer devet odstotkov, so pojasnili. Ob tem so za primerjavo navedli še zadnje podatke Eurostata, po katerih je bilo v letu 2023 v članicah Evropske unije zavržene povprečno 129 kilogramov hrane na prebivalca, od tega nekaj več kot polovica v gospodinjstvih. Najmanj odpadne hrane na prebivalca je nastalo v gospodinjstvih v Španiji, in sicer 26 kilogramov, kjer pa definicija odpadne hrane ne vključuje neužitnega dela v celoti, s 34 in 41 kilogrami sledita Slovenija in Bolgarija. Največ odpadne hrane na prebivalca pa je nastalo na Portugalskem, kar 122 kilogramov, sledita Romunija (103 kilograme) in Italija (98 kilogramov.)

V okviru pobude slovenski dan brez zavržene hrane želijo posameznike, organizacije in institucije spodbuditi k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, porabi in shranjevanju živil ter drugim preprostim spremembam, ki pripomorejo k učinkovitejšemu ravnanju s hrano ter zmanjšanju količine zavrženih živil.