Vlada ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve

Vlada je ponovno ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve, ki je bil prvič ustanovljen že leta 2021, a je bil kasneje združen z Muzejem novejše zgodovine v novem javnem zavodu, Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Kot so pojasnili na ministrstvu za kulturo, se muzej ustanavlja s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje muzejsko gradivo v zvezi z osamosvojitvijo in nastankom samostojne slovenske države. »Muzej slovenske osamosvojitve bo tudi osrednja ustanova za podporo znanstveno-raziskovalnemu delu na področju procesov demokratizacije in osamosvojitve, ki sta bili najpomembnejši dejanji v slovenski zgodovini.« Kot so ob tem poudarili, proces slovenskega nacionalnega oblikovanja zahteva umestitev v širši zgodovinski okvir ter povezovanje raznolikih izkušenj različnih akterjev demokratizacije in slovenske osamosvojitve. Razvoj samostojne Slovenije bodo prikazali na način, ki bo dostopen širši javnosti, da se pojasnijo glavni zgodovinski dogodki, kaj jih je spodbudilo in kaj je bil njihov namen. Muzej slovenske osamosvojitve bo po besedah ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc pričeval o procesih demokratizacije na slovenskih tleh ter »o vseh neštetih stoletnih sanjah za samostojno državo in predvsem o vsem tem, kako smo se znali upreti tujemu agresorju, da lahko danes živimo v samostojni državi Sloveniji«.

Priznanje za življenjsko delo v diplomaciji

Ob 35-letnici samostojne Slovenije je minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer dolgoletnemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu podelil najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji, ki se podeljuje posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim in izjemnim delom pomembno prispevali k razvoju slovenske diplomacije ter h krepitvi mednarodnega ugleda Slovenije. Kot so poudarili na ministrstvu, je Rupel kot prvi minister za zunanje zadeve samostojne Slovenije odigral ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, njenem mednarodnem priznanju in pomembni uveljavitvi naše države v mednarodni skupnosti. Ob podelitvi najvišjega priznanja v diplomaciji se je minister Kajzer Dimitriju Ruplu zahvalil za njegov prispevek k zgodovini slovenske države, za delo, ki je pomagalo oblikovati temelje zunanje politike in diplomacije, ter za predanost ideji Slovenije kot odprte, demokratične in mednarodno spoštovane države. V času, ko je opravljal funkcijo zunanjega ministra, je aktivno sodeloval pri mednarodnem priznanju Slovenije, vzpostavljanju diplomatske mreže in vključevanju države v ključne mednarodne organizacije. »V času, ko se je oblikovala slovenska državnost, je s svojim dragocenim znanjem, vizijo in mednarodnimi povezavami, pa tudi s prodornostjo, drznostjo in prepričljivo argumentacijo pomembno prispeval k temu, da je glas Slovenije segel daleč prek njenih meja. To ni bila le funkcija. Bila je zgodovinska odgovornost,« je v svojem govoru poudaril minister Kajzer.

Simbol požrtvovalnosti, odločnosti in poguma

V prenovljenem spominskem parku Medvedjek so minulo nedeljo pripravili slovesnost ob 35-letnici samostojnosti Republike Slovenije in bitke na Medvedjeku. Bitka na Medvedjeku, so spomnili na slovesnosti, sodi med ključne dogodke osamosvojitvene vojne za Slovenijo. Konec junija 1991 so slovenske obrambne sile pri Medvedjeku zaustavile oklepno kolono Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila namenjena proti Ljubljani in Brniku. Kljub letalskemu napadu, v katerem je življenje izgubilo več civilistov in pripadnik Teritorialne obrambe, barikada ni bila prebita, s čimer je bil preprečen načrtovani prodor oklepnikov proti prestolnici. Spominski park na Medvedjeku je zato po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar simbol požrtvovalnosti, odločnosti in poguma pri vzpostavljanju samostojne Slovenije. Poudarila je, da je na Medvedjeku tako kot na mnogih drugih bojiščih po Sloveniji postalo jasno, da lahko le učinkovite oborožene sile in civilne zmogljivosti tvorijo močno obrambno sposobnost za zavarovanje naše državnosti. Hkrati je obeležje na Medvedjeku po njenih besedah tudi tragični opomin na nesmiselnost nasilja, rožljanja z orožjem in vojn.

Najboljši rezultati doslej

V peti izvedbi nacionalne pobude Polni zagona kolesarimo v službo so dosegli najboljše rezultate doslej. V izzivu je sodelovalo 2673 kolesarjev, kar je 882 kolesarjev več kot leto prej, so pojasnili organizatorji in dodali, da je bil presežen tudi dosedanji rekord iz leta 2024, ko je sodelovalo 2006 kolesarjev. Kolesarji so letos skupaj prevozili 406.788 kilometrov.