Tisti, ki so lani oddali vlogo še po stari uredbi, morajo sončno elektrarno po sistemu net meteringa zgraditi do konca leta. Fotografija je simbolična. / Foto: Gorazd Kavčič
Zanimanje močno upadlo
Zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn po koncu sistema neto meritev je upadlo za skoraj devetdeset odstotkov. Subvencije pa so še na voljo.
Kranj – Konec lanskega decembra se je izteklo obdobje neto meritev, ki je bilo za lastnike sončnih elektrarn precej bolj uporabno od sedanjega, ki je nastopilo s 1. januarjem letos. V preteklosti so namreč gospodinjskim uporabnikom obračunavali letni poračun prevzete in oddane električne energije, po novem pa je poračun mesečni.
Kot kažejo podatki, ki jih je nedavno objavil Eles, sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, je z novim letom zanimanje za priključitev sončne elektrarne upadlo za skoraj 90 odstotkov. Do konca lanskega avgusta so denimo elektrodistribucijska podjetja prejela skoraj 18 tisoč vlog za priključitev, letos pa v enakem obdobju manj kot 2400. Upad beleži vseh pet elektrodistributerjev. Elektro Gorenjska je denimo lani prejel 4203 vloge, letos pa so jih do oktobra prejeli le 275.
Vsi tisti, ki so vlogo za soglasje za priključitev oddali do vključno 31. decembra lani, imajo sicer še do konca letošnjega leta čas, da izvedejo vse aktivnosti, povezane z gradnjo sončne elektrarne in priključitvijo na omrežje. Ob tem so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo že pred časom opozarjali, da zaradi povečanega povpraševanja lahko prihaja do zamud tudi pri izvajalcih, ki postavljajo naprave za samooskrbo, saj je bilo ob koncu lanskega leta zaradi lovljenja rokov zanimanje izjemno.
Pri Borznu pa so sicer še vedno na voljo subvencije tako za tiste, ki so vlogo oddali še po stari uredbi, kot one, ki so jo oddali po novi. Po sistemu net meteringa je še vedno odprt javni poziv JP SO-01, s skupno višino sredstev 14 milijonov evrov. Višina subvencije znaša petsto evrov za en kilovat inštalirane nazivne električne moči sončne elektrarne, če je zraven nameščen tudi baterijski hranilnik.
V primeru, da gre za napravo brez baterijskega hranilnika, pa je investicija upravičena do subvencije petdesetih evrov za en kilovat inštalirane nazivne moči. V obeh primerih upravičeni stroški ne smejo presegati 25 odstotkov stroškov naložbe.
Tudi v primeru nove uredbe brez net meteringa spodbujajo uporabo baterijskih hranilnikov električne energije. Za kilovat nazivne električne moči je na voljo 675 evrov subvencije, kritih pa je do 40 odstotkov upravičenih stroškov, medtem ko je v primeru, da se odloči za možnost brez baterijskega hranilnika, investitor upravičen do 250 evrov za kilovat nazivne moči in do kritja največ 25 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.
V primeru naprav za skupnostno samooskrbo subvencije znašajo 725 evrov za kilovat nazivne moči, ko je nameščen še baterijski hranilnik, v nasprotnem primeru pa subvencija znaša 300 evrov. V prvem primeru je kritih 45 odstotkov upravičenih stroškov, v drugem pa 30.
Skupna višina sredstev znaša 30 milijonov evrov, od tega je pet milijonov namenjenih za skupnostne elektrarne.
