Levica: dvignimo plače

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / petek, 1. december 2017 / 10:29  

Na posvetu o dvigu minimalnih plač, ki ga je v Škofji Loki pripravila stranka Levica, so predstavili zahtevo za dvig minimalne plače najprej na 700 evrov neto. Minimalna plača, ki jo dobi zaposleni za poln delovni čas, naj za petino presega najnižje stroške življenja.

Škofja Loka – Na posvetu so sodelovali Luka Mesec in Miha Kordiš, poslanca Levice v državnem zboru, sociolog dr. Marko Kržan, svetovalec te stranke, David Švarc, sekretar sindikata poklicnih gasilcev, in občinski svetnik Martin Trampuš. Minimalna plača, ki jo danes prejema 120 tisoč zaposlenih v Sloveniji, od tega 40 tisoč v javnem sektorju, je prenizka, da bi ljudje lahko dostojno živeli. Zato je Levica sprožila peticijo za dvig minimalne plače. Njen »etapni cilj« je povečanje minimalne plače na 700 evrov neto do leta 2019, do leta 2020 pa na znesek 736 evrov neto, da bo vsaj deset odstotkov nad pragom revščine. Kot je dejal dr. Marko Kržan, danes veliko zaposlenih šele z dodatki pride do ravni minimalne plače, njihov cilj pa je doseči, da bi se dodatki izplačevali nad minimalno plačo. S tem želijo preprečiti revščino med zaposlenimi. Hkrati se morajo povečati tudi ostale plače, kar pa naj bi po tem, ko bodo uzakonili dvig minimalne plače, dosegli v dialogu med delom in kapitalom.

Dvig minimalne plače je izvedljiv in ne bo prizadel slovenskega gospodarstva, so prepričani pobudniki. Stroške dela bo to povečalo za 120 milijonov evrov na letni ravni, kar je zanemarljivo ob čistem dobičku 3,2 milijarde evrov, kolikor ga ustvari gospodarstvo. Slovenski razvojni model namreč temelji na nizkih plačah in izžemanju delavcev. Smo podalpski podizvajalec za zahodnoevropske koncerne, tamkajšnji kapital gradi na socialnem, okoljskem, plačnem dampingu, ustvarjena dodana vrednost se steka v druge države, razmišlja Miha Kordiš. Sedaj smo v gospodarski konjunkturi in je ravno pravi čas, da se stvari spremenijo. Vlada sicer noče pristati na povečanje minimalne plače, a s pritiskom namerava Levica nadaljevati in cilj doseči, če ne sedaj, pa v naslednjem mandatu, je odločen Luka Mesec. Sindikalist David Švarc pa je spomnil, da se je leta 2010 v času Pahorjeve vlade še sredi krize minimalna plača dvignila za petino, kar so dosegli z velikimi delavskimi demonstracijami, ko je šlo leta 2009 na cesto 40 tisoč ljudi z zahtevo po minimalni plači in z grožnjo z generalno stavko. Prav tako se tudi do kolektivnih pogodb po njegovih izkušnjah pride z močjo, ki jo imajo s svojim članstvom za seboj sindikati. Delavci si morajo le upati in zahtevati, sindikati sami brez njih ne morejo nič, je dejal Švarc. Po besedah Luke Mesca pa svoje lahko naredi tudi politični pritisk. V razpravi, kjer je bilo med občinstvom tudi več delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, so se dotaknili tudi drugih težav delavstva, predvsem kršenja njihovih pravic.