Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 30. avgust 2020 / 13:57  

»Zemljevid je dokument časa, ki na svojstven, grafičen način kodira številne informacije o prostoru, kulturi in družbi. Je orodje za upodabljanje ozemlja, izražanje hrepenenja po prostoru ter izraz človeške sposobnosti za ustvarjanje simbolov in prepoznavanje vzorcev. Z njim lahko od najzgodnejših civilizacij pa vse do sedanjosti sledimo dojemanju prostora. Zemljevid kot grafični prikaz olajša prostorsko razumevanje in je kot tak rezultat visoke ravni abstraktnega mišljenja. S kartiranjem dejanskega prostora abstrakten človek miselno obvladuje svoj svet. Kot zbirka izbranih in kodiranih informacij odsevajo zemljevidi vojaške, politične, ekonomske, kulturne, verske in druge družbene vzorce ter s tem podajajo odgovore na mnoga vprašanja o preteklosti. Kot zgodovinski dokumenti so nepogrešljivi viri pri kronološkem iskanju pokrajinskih, okoljskih, demografskih, jezikovnih, gospodarskih, prometnih, podnebnih in drugih sprememb. Vendar je treba različne elemente zemljevida presojati v kontekstu njegovega nastanka, saj zemljevid hkrati odseva resničnost in se ji upira. Zgodbe, ki jih pripovedujejo zemljevidi, so zato 'epi' o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete.« (str. 34–36) / »Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Razdeljena je na besedilni in slikovni del. V besedilnem delu so predstavljeni zgodovina evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografski prikazi slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidi kot kulturna dediščina. Slikovni del monografije pa prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Namen monografije je opis in prikaz bogate slovenske kartografske dediščine.«

Navajamo dva odlomka. Prvi je iz knjige, drugi iz predstavitve njene založnice. Napovedano je, da bodo izvirniki teh zemljevidov prikazani tudi na razstavi v hiši, ki jih hrani – v NUK-u. Odprli jo bodo 22. oktobra, na ogled bo do 20. marca 2021. Knjiga in razstava omogočata sprehod v zgodovino slovenskih dežel, v njenih nekdanjih »zemljovidnih« podobah. Poseben užitek!