Slovenci – takšni in precej drugačni

Kategorija:  

Statistiki ugotavljajo, da nas je Slovencev dva milijona. Vmes je nekaj tujerodnih, ki se tudi štejejo za Slovence. V tujini in zamejstvu naj bi jih bilo še za pol milijona. Sprašujemo se, kakšni so ti naši zamejci in v čem so nam podobni. Iz dolgoročnih osebnih izkušenj, npr. z beneškimi Slovenci, lahko mirne duše povem, da so precej boljši od nas, ki živimo v matični domovini Sloveniji. Čeprav živijo v tuji državi, s tujim jezikom in vladarjem, so v sebi ohranili vse, kar se za zavednega Slovenca spodobi. Pri tem imam v mislih ohranjanje slovenskega jezika, kulture, vere in zgodovine. Obenem so tudi branitelji vsega naštetega. Da jim to uspeva, je osnovni pogoj v medsebojni enotnosti, strpnosti, odpuščanju in ohranjanju jezika domačega ognjišča. Vse te stvari pa nikakor niso preproste.

Zakaj sem se spravil k pisanju teh vrstic? Nisem kulturnik, ampak le občasni potrošnik kulturnih dobrin. Pred seboj imam tri slovenske pesmarice žepnega formata, ki so jih izdali naši zamejci. Prvo so izdali tržaški taborniki, drugo koroški Slovenci in tretjo je pred kratkim izdala Planinska zveza Benečije. Pesmi so razdeljene v tri skupine: v prvi so ljudske, v drugi partizanske in v tretji cerkvene. S to pesmarico dokazujejo, da med njimi ni nobenih ideoloških ovir in sovraštva in da so »zmožni« vse te pesmi zapeti ob istem kresu ali v isti planinski koči. Oni to znajo, oni to zmorejo, mi pa nikakor. Vsa čast jim. Mogoče se bomo od njih še kaj naučili? Mogoče?

Edvard Erzetič, Škofja Loka