Toča razdejala polja in vrtove

Nevihta, ki je v torek prešla Gorenjsko v pasu od Rateč do Dupelj, je povzročala neurja z nalivi, točo in sunki vetra. Največ škode je na vrtninah in poljščinah, zalivalo je kleti, tudi odkrivalo strehe ...

Radovljica, Duplje – V torek je Slovenijo prešla hladna fronta z neurji, zlasti izrazita pa je bila nevihta na Zgornjem Gorenjskem. Kot so sporočili iz Agencije RS za okolje, je nastala kmalu po 11. uri, prepotovala pa je približno 50 kilometrov dolgo pot od Rateč do Naklega, za kar je potrebovala dobro uro in pol. Na svoji poti je povzročala neurja v obliki velike količine razmeroma debele toče, nalivov in sunkov vetra. Dodatna nesreča je bila, da je nevihta potovala skozi bolj naseljene predele, zato je nastala škoda še večja. Njene posledice se vidijo predvsem na vrtovih in poljih, zlasti na območju od Bleda do Lesc, v Radovljici ter Dupljah in kriškem polju, kjer je toča, ponekod velika kot oreh, pustila veliko razdejanje predvsem na nasadih solate, koruze, poznega krompirja in žit. O škodi, nastali na kmetijskih površinah, ki so jo takoj začeli popisovati, bomo več poročali v torkovem časopisu na strani Kmetijstvo.

Nevihte so s seboj prinesle tudi velike količine dežja in ponekod izrazito močan veter, zato so bile na delu tudi številne gasilske enote, ki so se ukvarjale predvsem s črpanjem vode iz poplavljenih objektov, čiščenjem prepustov in odstranjevanjem podrtega drevja. Na območju občine Naklo je odneslo tudi dve strehi. Da je bilo nevihtno dogajanje najizrazitejše prav na Gorenjskem, potrjuje tudi podatek Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je v torek na celotnem območju države zabeležila okoli petdeset dogodkov zaradi neurja z obilnim deževjem in močnim vetrom, od tega kar 34 na Gorenjskem.

Za sanacijo posledic neurja je bilo po državi aktiviranih skupno 32 gasilskih enot, od tega tri poklicne. Na Gorenjskem je bilo največ gasilcev na terenu na širšem območju občine Radovljica, kjer je meteorna voda zalila 23 objektov, predvsem stanovanjskih in poslovnih, in med drugim tudi podvoz pod železniško progo v Lescah. Meteorna voda je ogrožala tudi prostore Osnovne šole Lesce, v Radovljici pa upravne prostore vrtca, a razmere niso bile hude, je povedal poveljnik Gasilske zveze Radovljica Janez Koselj. Nekaj dela so imeli gasilci – aktiviranih je bilo devetdeset gasilcev iz sedmih gasilskih enot – tudi s podrtim drevjem, je dodal.

»Neurje je bilo zelo intenzivno, zaradi obilnega deževja, ki mu je kasneje po približno pol ure sledila še toča, je prišlo do zamašitev meteornih jaškov in posledično do poplavljanja objektov. Šlo je za t. i. urbane poplave. Prvi poziv za intervencijo smo prejeli ob 12.56, vse druge pa v samo 15 minutah. Največ klicev je prispelo z območja Lesc, precej pa tudi iz Radovljice,« je še povedal Koselj.

Toča je v torek klestila tudi po občini Naklo, hudi uri se je pridružil še močan veter. Kot je povedal poveljnik Gasilske zveze Naklo Gašper Fajdiga, so gasilci imeli tri intervencije v Dupljah. »Dvakrat smo posredovali za prekrivanje strehe, od tega je v enem primeru s konjskega hleva odtrgalo pločevinasto streho, ki je priletela v sosednjo hišo, v drugem pa smo pokrivali streho, ki jo je prav tako odkrilo neurje. Še v enem primeru je voda ogrožala hišo, kamor smo dostavili protipoplavne vreče.« V intervencijah, ki so trajale od nekaj čez enajsto uro dopoldne in vse do sedmih zvečer, je sodelovalo 17 gasilcev iz Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Duplje, na pomoč so poklicali tudi Gasilsko reševalno službo Kranj in aktivirali še PGD Naklo s petimi gasilci, da so jim pripeljali protipoplavne vreče, ter Civilno zaščito, ki jim je dostavila folije za prekrivanje odkritih streh. Intervencijo je imelo tudi PGD Podbrezje, ki je na svojem območju črpalo vodo in čistilo stanovanjski objekt zaradi vdora vode. Toča pa na tem območju ni prizanesla niti pridelkom.

Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so zaradi meteorne vode, ki je zalila več objektov, imeli več težav tudi na območju Bleda. Posredovali so gasilci PGD Bled in Zasip, ki so vodo izčrpali. Meteorna voda je med drugim ogrožala tudi objekt Zdravstvenega doma Mengeš.

Hudo nevihto povzročilo »striženje vetra«

Na Agenciji RS za okolje so tudi pojasnili, kaj se je v torek dogajalo v ozračju. Kot so povedali, na prvi pogled razmere za močne nevihte niti niso bile idealne. Ozračje je bilo le še šibko do zmerno nestabilno, obenem pa se prav veliko energije čez dan ni nakopičilo, saj je že pred najmočnejšo celico nastalo nekaj neviht. Bilo pa je razmeroma soparno, pred neurjem je bilo na Letališču Lesce 19 °C ob 88-odstotni relativni vlagi.

»Ključno vlogo, da se je razvila tako močna nevihta, je imelo vertikalno striženje vetra. Z drugimi besedami, kako izrazito se spreminja smer in hitrost vetra z višino. Pri tleh je pihal šibak jugovzhodnik, veter se je z višino krepil in obračal na zahodno, severozahodno smer. Na višini okoli pet kilometrov je pihal zahodnik s hitrostjo malo nad 50 km/h, na višini deset kilometrov pa severozahodnik s hitrostjo okoli 80 km/h. Predvsem veliko striženje vetra je 'krivo', da se je razvila supercelična nevihta, ki je na večjem območju prinašala neurja. Hitrost vzgornika (dviganje zraka v nevihti) je bila namreč bistveno večja kot v običajni nevihtni celici. Močnejši in bolj vztrajen ko je vzgornik, večja toča se lahko razvije v nevihtnem oblaku,« so pojasnili. Kot so dodali, je bila nevihta zaradi močnega vetra v višinah nagnjena, zato padavine niso padale v topel in vlažen vzgornik, kar pomeni, da se je lahko dalj časa obnavljala.

V večjem delu Slovenije ni bilo neurij, je pa padlo kar nekaj dobrodošlega dežja. »Večinoma smo beležili od 20 do 50 milimetrov padavin, krajevno ob močnih nalivih tudi več kot 70 milimetrov,« so še sporočili. Kot so še napovedali, nas bo v noči na soboto od zahoda spet dosegla vremenska motnja, ki lahko prinese nevihte. »Trenutno ne kaže, da bi bile te izrazito močne, se pa lahko napoved še nekoliko spremeni,« so dodali.