Turizem v času podnebnih izzivov

V luči nedavnih naravnih katastrof se vedno več ljudi zaveda resnosti podnebnih sprememb, ki posegajo v različne sfere našega življenja in zahtevajo prilagoditev novim razmeram. Pri tem ni izvzeta niti turistična panoga, a hkrati ne smemo zanemariti njene vloge pri slabšanju trenutne podnebne krize, poudarja priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

Žirovnica – »Globalni turizem je odgovoren za približno deset odstotkov podnebnih sprememb,« pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj. »Največ škode povzroči potovanje, torej prevažanje z letalom ali avtomobilom. Nastanitev in aktivnosti na lokaciji imajo manjši, a še vedno nezanemarljiv vpliv,« je dejala. Človek ima ob tem možnost, da izbere prevozno sredstvo z manjšim izpustom toplogrednih plinov. »Potovanje z vlakom ali avtobusom naredi od deset- do dvajsetkrat manj škode kot letalo oziroma avtomobil,« je poudarila. »Strokovnjaki se zavedajo, da vsake poti ni moč opraviti na tovrsten način, spodbujajo pa, da vsaj v kraje, ki so v radiju 500 kilometrov od naše izhodiščne točke, potujemo z vlakom,« je dodala sogovornica.

Destinacije ne bodo več zanimive

Podnebne spremembe bodo turizmu povzročile tako neposredne kot posredne posledice. Zaradi povišanih temperatur se bo v določenih regijah turistična sezona morda podaljšala, medtem ko se bo drugje skrajšala, kar bo neposredno vplivalo na število turistov in lokalno gospodarstvo. Kraji, ki so odvisni od zimskega turizma, bodo zaradi zmanjševanja količine naravnega snega in naraščajočih stroškov umetnega zasneževanja čutili upad obiskovalcev, saj ti ne bodo mogli uživati v zimskih športih. Medtem bodo obalne destinacije soočene z nevarnostmi, kot so dvig morske gladine in pospešena erozija obale. Kisanje oceanov in višje temperature vode bodo poškodovale koralne grebene, kar bo prizadelo potapljače in druge ljubitelje vodnih športov. »Naravne znamenitosti, ki privabljajo obiskovalce, se spreminjajo ali celo izginjajo. Ukvarjanje s športi, ki so odvisni od naravnih danosti, ne bo več mogoče. Zaradi tega bodo določene destinacije postale nezanimive za turiste,« meni sogovornica.

Ob tem je spomnila na nedavne naravne katastrofe, kot so požari v Grčiji, vročinski valovi v Španiji in poplave v Sloveniji. »Zaradi podnebnih sprememb se lahko turistične preference spremenijo, pri čemer bodo ljudje iskali bolj temperaturno udobne kraje ali pa se izogibali območjem, ki jih najbolj prizadenejo podnebne spremembe. Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave, vročinski valovi, orkani in suše, bodo zagotovo vplivali na odločitev turistov o obisku oziroma neobisku določenih krajev,« dodaja.

Bodo potovali le še bogati

Zaradi podnebnih sprememb bo globalna politika po mnenju strokovnjakinje iskala rešitve v prilagoditvah cenovne in davčne politike, kar bo povečalo stroške tako za turistične ponudnike kot za potrošnike. »Potovanje bo postalo drago, zaradi česar bo del ljudi potoval manj ali pa sploh ne bo. Kljub temu bodo premožnejši še vedno potovali, saj bodo imeli možnost izbire in predvsem možnost privoščiti si,« je poudarila. Vendar pa turizem, kjer potujejo le premožni, ne more biti označen kot trajnostni, saj trajnost, kot poudarja Kajfež Bogatajeva, vključuje tako naravno kot družbeno komponento. »Turizem, ki izključuje manj premožne, ni trajnosten. Prav tako se destinacije, ki zgolj dvigujejo cene, ne moremo sklicevati na zelene destinacije. Prava zelena in trajnostna politika namreč ne zajema le okoljskih vidikov, ampak tudi družbeno enakopravnost,« pojasnjuje.

V prihodnosti bomo zato po njenem postavljeni pred nov izziv: kdo bo prevzel breme dodatnih stroškov potovanj. »Če bodo ponudniki v turizmu želeli ohraniti svojo dejavnost, bodo morali najverjetneje prevzeti breme davka na turista, ki bo na destinacijo pripotoval na netrajnosten način. Če bo ta davek prevaljen na potrošnika, se lahko zmanjša število potovanj, kar pa bi morda ogrozilo turistično panogo.«