Kaj prinaša zakon o obnovi

Vlada je minuli teden, dobre tri mesece po največji naravni nesreči v zgodovini Slovenije, sprejela predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki vsebuje okoli sto petdeset členov.

Ljubljana – Z zakonom vzpostavljajo mehanizme za hitrejšo obnovo avgusta poplavljenih območij, zaščito pred prihodnjimi naravnimi nesrečami in pospešitev razvoja na prizadetih območjih. Med drugim ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev.

Gradnje objektov

Zakon določa možnost nadomestne in nadomestitvene gradnje. Nadomestni objekti se gradijo na isti lokaciji, a le na območjih, ki niso ogrožena, pri čemer se za objekte, ki jih je treba le nekoliko prestaviti z obstoječe lokacije, predvideva odstop od Zakona o urejanju prostora. Če se objekt gradi na drugi lokaciji, se ta obravnava kot nadomestitveni objekt in nadomesti tistega, ki je določen za trajno odstranitev po Zakonu o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. V primeru obeh gradenj se komunalni prispevek v obsegu nadomeščenega objekta za novo in obstoječo komunalno opremo ne plača, stroški izvedbe priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo pa se bodo financirali iz javnih sredstev.

Na področju kmetijstva, varstva okolja in vodne infrastrukture so predvideni obnova uničenih gozdnih cest, gradnja zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in nadomestitvenih kmetijskih objektov in kmetij, obnova in gradnja vodne infrastrukture, prednostna obravnava vlog prizadetih prebivalcev pri Eko skladu ter dostop do podatkov iz sistema Ajda za ugotavljanje in odločanje o višini škode.

Poroštvena shema

Med ukrepi je poroštvena shema za fizične osebe, namenjena za obnovo poškodovanih objektov in financiranje gradnje nadomestitvenih objektov. Poroštvo je predvideno v višini sto odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na sto tisoč evrov. Obrestna mera bo subvencionirana v celoti, posojila pa morajo biti zavarovana s hipoteko ali zavarovalno polico. S poroštveno shemo bodo pomagali tudi podjetjem za kredite s subvencijo pogodbene obrestne mere.

Zakon obenem vključuje ukrep spodbud za investicije v gospodarstvu. Upravičenci so podjetja, ki so utrpela neposredno škodo v poplavah in plazovih, pri čemer je vlogo za sofinanciranje možno oddati najkasneje do 31. decembra 2024. Omogočeno je tudi, da prejemnik spodbude del dejavnosti opravlja v dodatnem objektu, ki ga zgradi, ne da bi bila potrebna zamenjava zemljišča v občini.

Proračunski sklad

Z zakonom načrtujejo dodatno sofinanciranje programov duševnega zdravja in nudenja psihosocialne pomoči, vzpostavili bodo tudi center za ravnanje z onesnaženimi zemljinami. Med drugim so določene posamezne oprostitve dajatev in poenostavitve pri javnih naročilih za projekte obnove na prizadetih območjih. Kot dodatni in začasni vir za financiranje projektov in ukrepov, povezanih s poplavami in plazovi, se bo ustanovil proračunski sklad, na katerem se bodo zbirala sredstva na posebnem računu, ločeno od drugih proračunskih sredstev.

Vlada bo zakonski predlog v državni zbor poslala za obravnavo po nujnem postopku. Sprejet naj bi bil do konca leta in bi lahko začel veljati 1. januarja.