Spoznavali prebivalce mlak

Letošnje čiščenje in urejanje okolice mokrišča v Hrašah pri Smledniku je tamkajšnje turistično društvo dopolnilo z opazovanjem ptic.

Hraše – Labod grbec, mali in čopasti ponirek, liska, čopasta črnica, mlakarica … to je le nekaj ptic, ki jih lahko uzrejo obiskovalci Hraških mlak. Območje tega mokrišča in njegove okolice je namreč postalo stalni ali začasni dom več kot sto vrstam. V pomoč pri prepoznavanju najbolj pogostih ptic so fotografije, nameščene v leseni opazovalnici, ki so jo ob vodni površini na zahodni strani vasi Hraše postavili pred dvema letoma. Pisani živalski svet pa soustvarjajo tudi žabje vrste, kačji pastirji in druge žuželke. A nanje v tem času ne moremo računati. »Vegetacijska sezona se zaključuje, žuželke in dvoživke se pripravljajo na počitek; vidimo pa lahko ptice, glede na to, da je čas selitev in priprav na mrzli del leta,« je na poti do mlak povedala biologinja Blažka Brešan. Na vodni gladini je obiskovalce pričakal labodji par s svojim naraščajem. »V Sloveniji opažamo dve različici labodov, eni imajo več pigmenta, mladiči so sivo-rjave barve in imajo črne noge, druga skupina pa je že od malega svetlejša, mladiči imajo tudi svetle noge. Tukaj so predstavniki svetle različice,« je razložila »vodička«. Ob spremljanju dogajanja na vodi in ob njej so udeleženci naravoslovno obarvanega dogodka med drugim tudi izvedeli, da labodi enkrat v sezoni zamenjajo perje, po navadi sredi poletja, takrat približno en mesec ne morejo leteti.

Najbolj pogosti obiskovalci Hraških mlak so po besedah biologinje šolske skupine. »Presenečena sem, kako si otroci želijo doživeti naravo – potipati žabico, opazovati ptice, poslušati njihovo petje …« je pohvalila interes. Turistično društvo Hraše ga je v širšem, starostno raznolikem krogu prebudilo v sklopu čistilne akcije, s katero se že nekaj let vključuje v Evropski teden zmanjševanja odpadkov. »Udeležencem smo ponudili priložnost, da bolje spoznajo mokrišče. Gre tudi za ozaveščanje, hkrati spodbujamo razmislek o sistemski ureditvi tega območja, ki je bilo prepoznano za naravno vrednoto nacionalnega pomena,« je dodala Blažka Brešan.