Dobrodelna tržnica

Praznični december v Salzburgu (4)

Tik preden smo se vrnili v Slovenijo, smo se ustavili še v St. Leonhardu, ki je od Salzburga oddaljen dobrih dvajset minut vožnje. Decembra v omenjeni kraj obiskovalce privablja adventna tržnica, mnogi pa St. Leonhard obiščejo tudi zaradi romarske cerkve, ki »bdi« nad tržnico oziroma krajem. Že sama lokacija cerkve na vrhu skalne formacije med goro Untersberg in reko Königseeache je impresivna. Cerkev sodi med bolj zanimive umetniške in kulturnozgodovinske objekte v salzburški deželi. Njeni začetki datirajo v 13. stoletje, v dokumentih pa jo je moč zaslediti leta 1407. Do leta 1816 je vasica s cerkvijo spadala pod ozemlje Berchtesgadna, z letom 1816 pa je prešla pod Salzburg in s tem k Avstriji.

V božičnem času je obisk kraja zanimiv, ker si lahko ogledate posebne jaslice z voščenimi figurami častitljive starosti, adventna tržnica pa ne sodi le med najstarejše tržnice, temveč je ena tistih, ki je tudi najbolj prepletena s tradicijo. Znana pa je še po nečem: ves izkupiček s tržnice podarijo lokalnim dobrodelnim organizacijam. Prvič so jo organizirali leta 1973, lani na primer so na njej zbrali že dobrih 156 tisoč evrov.

Na tržnici smo pili decembrski punč s pravim pomarančnim sokom, okušali sadni kruh ali kolač, opazovali otroke pri peki piškotov na božični delavnici, si privoščili klobaso s kajzerico in hrenom ali pa izjemen kisli temni kruh, pečen v peči na drva v eni od adventnih hišk. Pečejo ga vaščani sami, so se pa o peki in receptih pozanimali pri znanih avstrijskih mojstrih, tako da so poleg temnega prodajali tudi kislega s sončničnimi in bučnimi semeni ter t. i. Apfelbrot, v katerem je bilo vse od jabolk, fig, orehov do rozin in tudi drugega suhega sadja.

Občudovali smo tudi druge domače izdelke, predvsem ročno izdelane okraske za novoletno smrečico, celo kakšno kuharsko knjigo smo videli, vaške gospodinje pa so za prodajo pripravile številne dobrote v večjih in manjših kozarcih, in sicer tako, kot so to počele že njihove mame in babice.

In če bi vas po ogledu cerkve in jaslic ter nakupih na tržnici zamikalo kosilo, je čez cesto gostilna Schorn, kjer si seveda lahko privoščite »dunajca«, spijete avstrijsko pivo ali pa izberete kašno drugo jed – meni je bogat. (Konec)