Prometni izzivi Pokljuke

Na Občini Bohinj je potekala dvanajsta koordinacija županov Zgornje Gorenjske. Debata se je usmerjala predvsem na problematiko prometa in parkiranja na območju Pokljuke in učinkovitosti inšpekcijskega nadzora.

Bohinjska Bistrica – Zadnja koordinacija županov Zgornje Gorenjske je potekala predvsem v luči problemov prometa na območju Pokljuke ter inšpekcijskega nadzora. Kot je pojasnil bohinjski župan Jože Sodja, je situacija s prometnim režimom Pokljuke vse prej kot rožnata. »Preučili smo podatke delovne skupine, ki obravnava reševanje tega problema. Vesel sem, da se tudi druge občine ukvarjajo s problemom zaščite narave in varnega ter sonaravnega doživetja ljudi. In pa da se vse občine, ne le Občina Bohinj, ukvarjajo s tem, kako tudi domačim ljudem, prebivalcem, zagotovimo varno in kvalitetno življenje, kljub veliki količini turistov,« je dejal Sodja.

Izzivi pokljuškega prometnega režima

Aleš Zdešar, vodja oddelka za prostor TNP, je povedal, da so na koordinaciji predstavili ukrepe umirjanja prometa na Pokljuki, predvsem tiste, ki so jih izvajali v okviru projekta Vrh Julijcev. »Gre predvsem za umiritev hitrosti na cesti Mrzli Studenec–Rudno polje in ukrepe glede zapiranja gozdnih cest,« je dejal Zdešar in opozoril na potrebo po celostnem urejanju prometa. Med ukrepi so ureditev parkirišč, uskladitev parkirnih režimov, najti pa bo treba tudi rešitev za zaustavitev prometa, ko so parkirišča polna. »Najbolj ambiciozen scenarij pa govori o tem, da bi promet urejali z zapornicami in prevoze izvajali s shuttle busi,« je pojasnil Zdešar.

Bolj učinkovit nadzor

V nadaljevanju so se posvetili tudi inšpekcijskim službam in spremembam Zakona o varstvu javnega reda in miru. Gregor Jarkovič, vodja Medobčinskega inšpektorata in redarstva Jesenice, je pojasnil, da so ponovno govorili o problematiki nedovoljenega kampiranja. »Na podlagi ugotovitev s terena se kaže, da je črno kampiranje v naravnem okolju problematično. Na ministrstvu za notranje zadeve je bila ustanovljena delovna skupina, ki se je lotila področij, kjer se bo zakon spreminjal. Sam računam, da bo ta zakon šel čim prej v nadaljnjo obravnavo in rešil problematiko,« je pojasnil. V nadaljevanju so spregovorili tudi o inšpekcijskem nadzoru. Po besedah Jarkoviča je ta neučinkovit, saj se zaradi postopkovne zakonodaje postopki vlečejo več kot leto dni, celo več kot dve, tri leta. »Vemo, da so turistične občine izredno obremenjene z interesi, kar povzroča zelo očitno degradacijo naravnega okolja, degradacijo prostora, in pogreša se učinkovit nadzor inšpekcijskih služb, predvsem gradbene inšpekcije. Vsekakor je v prvi vrsti država tista, ki predlaga spremembe zakonodaje, ki bi inšpekcijskim službam omogočale bolj učinkovito izvajanje ukrepov,« je dejal.