Judita Mandelc Kunčič (1955–2024)

Ko sem pred več kot 20 leti začela pripravništvo v Splošni bolnišnici Jesenice, si ti, lepa in energična anesteziologinja, resnično izstopala. Hitro sem spoznala, kako delavna si in da te vsi sodelavci cenijo. Spodbudila si me, da sem šla po tvoji strokovni poti, ki jo imam zelo rada.

Prvih nekaj let si delala kot splošna zdravnica v Bohinjski Bistrici, od leta 1985 pa si v Splošni bolnišnici Jesenice opravljala delo anesteziologinje. Anesteziologijo si oboževala od prvega dne in vse do upokojitve leta 2019. V mladosti si bila vrhunska športnica, plavalka, večkratna jugoslovanska prvakinja v prsni tehniki ter prvakinja Balkanskih iger. Bila si celo na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972! V športu si se naučila delovne discipline in verjetno si tudi zato nadčloveško garala vsa leta v službi. Opravljala si po šest ali sedem dežurstev mesečno, ob pomanjkanju kadra si bila dežurna tudi vsak drugi dan. In to je pomenilo opraviti vse delo v intenzivni enoti, anestezirati vse urgentne (in tudi številne neurgentne) operacije in carske reze, oskrbeti vse življenjsko ogrožene poškodovance ali septične bolnike, oživljati …, saj je v bolnišnici, kjer si delala, dežurno službo vedno opravljal en sam anesteziolog. Kako to ne bi pustilo dolgoročnih posledic na tvojem zdravju?

Meni si bila med specializacijo glavna mentorica. Naučila si me vseh najpomembnejših veščin, ki so mi kasneje nemalokrat krvavo prišle prav. Dolga leta študija, predvsem pa neskončno ur kliničnega dela, so te naredila za mojstrico. Leta so minevala, in ko sem se po specializaciji vrnila v svojo matično ustanovo, si bila ti že več let predstojnica oddelka. Še vedno si bila enako hitra in delavna kot pred desetimi leti, hkrati pa si opravljala delo vodje oddelka in spodbujala njegov strokovni razvoj.

Pri 59 letih si se odločila, da boš poleg službe del svojega časa posvetila tudi svoji drugi veliki ljubezni, slikanju. Vpisala si študij slikarstva in nato tudi magistrirala. Več tvojih prelepih slik krasi moj dom. Milina, ki si jo pogosto prikrivala z odločnostjo, žari iz njih.

Po tem, ko si oddala predstojništvo, si bila nadalje vodja dnevne bolnišnice, po upokojitvi pa si delo anesteziologinje nadaljevala v zasebni praksi.

Poklicala si me neko poletno popoldne, tvoja usoda me je pretresla. Nisi se smilila sama sebi, pogumno si se borila s premočnim nasprotnikom. Si mi pa nekoč dala vedeti, da je tvoje žrtvovanje v službi terjalo previsok davek in da bi, če bi imela še eno možnost, živela drugače.

Usoda je hotela, da sem zadnje tedne, ki si jih preživela v intenzivni enoti na Onkološkem inštitutu Ljubljana, lahko skrbela zate. Kljub oslabelosti si se na koncu želela vrniti domov, preveč svojega življenja si že pustila v bolnišnici. In tam, v objemu dragega moža in sina, je tvoje življenje ugasnilo. Tiho in skromno si odšla.

Bila si moja velika učiteljica, Judita, učiteljica za Življenje. Veliko dobrega si storila neskončni vrsti bolnikov in neizbrisno sled pustila v mojem srcu. Počivaj v miru, moja draga.

Neskončno te pogrešam,

Eva Černe, dr. med., anesteziologinja