Vzletišče za padalce

Skozno (671 m n. m.) in Kopitnik (929 m n. m.) – Obisk naravnega okna, jame in mostu. Kaverna iz časa prve svetovne vojne. Južni obronki Trnovskega gozda.

Ko sem septembra hodila po teh koncih, so bili na drevesih ježki, polni kostanja/maronov. Tokratni izlet nas bo popeljal na južne obronke Trnovskega gozda, bom rekla celo na skrajni zahod čavenskega pogorja. Ogledali si bomo naravno okno Skozno, kjer so tudi jama, naravni most in kaverna iz prve svetovne vojne.

Izhodišče današnjega izleta je vas Vitovlje. Zapeljemo se po primorski avtocesti do razcepa Razdrto, kjer po hitri cesti nadaljujemo proti Novi Gorici. Peljemo na izvoz Selo in cesti sledimo v smeri vasi Črniče in Šempas. Zavijemo levo v vas Vitovlje. V vasi bodimo pozorni. Peljemo skozi vas in zavijemo na ozko strmo cesto, kjer je na desni strani tabla Vitovska krožna pot. Nadaljujemo mimo hiš, dosežemo makadam. Opazimo, da se je začela tudi Kalvarija in na levi strani manjše parkirišče. Smo na izhodišču Križišče. S parkirišča nadaljujemo naprej po makadamski cesti do 7. križa Kalvarije (Jezus drugič pade pod križem), kjer zavijemo levo v smeri Trpinovšče, spominska plošča in Vodice. Prečna pot poteka skoraj po ravnem. Hodimo mimo številnih kostanjevih dreves (verjetno celo maroni). Pot preide v strnjen gozd, se strmeje vzpne in nas pripelje do Vodic, kjer je partizansko spominsko znamenje, v spomin na tem mestu ustanovljenemu 1. Primorskemu bataljonu Simona Gregorčiča. Kolovoz se spremeni v planinsko pot, se strmeje dvigne in nas višje pripelje na prečno pot, ki z desne pride iz smeri Kopitnika. Po tej bomo kasneje nadaljevali. Mi zavijemo levo, v smeri Skozna. Pot se začne celo spuščati, razpotja so odlično označena. Oznakam sledimo do naravnega okna in jame Skozno. V jamo pelje zavarovana pot, ki je tehnično zahtevnejša. Naj opozorim, da je v mokrem pod naravnim mostom oz. v oknu in v jami lahko zaradi možnosti zdrsa precej nevarno. Na drugi strani je kaverna iz prve svetovne vojne, za katero vedo domačini povedati, da je skoznjo general Borojevič opazoval goriški del bojišča Soške fronte. Povzpnemo se še na razgledišče nad Oknom oz. na most, ko se pod nami odpre pogled na Vitovlje, Novo Gorico, vidimo celo Trst in Jadransko morje, če je le vreme ta pravo. Po poti vzpona se vrnemo do križišča, kjer smo se pridružili poti s Kopitnika. Gremo še na Kopitnik. Pot se zložno vzpenja po južnih obronkih Trnovskega gozda. Pozorni bodimo za markacijami, ki so redke, gibljemo se pa po izrazitem kraškem svetu. Pot počasi začne zavijati v desno, kjer preide v gozdno pobočje. Bodimo pozorni, da ne gremo preveč desno, saj markirana pot zavija levo. Pot je ponekod zelo zaraščena in od pomladi do jeseni polna klopov. Preverjeno! Dosežemo kolovoz, zavijemo levo in nadaljujemo v smeri lovske koče. Kolovoz postane širši. Ob lovski koči pa je cesta asfaltirana. Po njej se povzpnemo do Kopitnika, kjer je vzletišče za jadralne padalce. Zraven je manjše zavetišče in vpisna skrinjica. Razgled s Kopitnika je od Vipavske doline do Tržaškega zaliva, celo do Dolomitov. Z vrha Kopitnika začnemo sestopati do smeri Sekulaka. Lahko gremo celo do njega, a predlagam, da prej zavijemo desno, na označenem razpotju. Sestopimo proti Napoleonovi poti, ki se navezuje na Srednječavensko. Pridemo v bližino cerkvice sv. Marije, do katere se lahko povzpnemo. Cerkvica datira v čas 14. stoletja, v obdobju Turkov pa je služila kot protiturški tabor. Po Kalvariji se spustimo nazaj do Križišča, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 929 m
Višinska razlika: 600 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5 (brez jame)