V visokogorju še vedno zimske razmere

V zadnjih dneh je v visokogorju in sredogorju zapadlo veliko snega. »Zato naj vas med prvomajskimi prazniki ob obisku gora ne zavedejo spomladanske razmere v dolini, saj lahko marsikje nad višino tisoč metrov na planinskih poteh pričakujete sneg,« opozarjajo v Planinski zvezi Slovenije.

Kranj – Pri obiskovanju gora, še posebno visokogorja, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora, je poudaril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. »Izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah. Potrebujemo zimsko opremo, kot so cepin, dereze in čelada, ter znanje uporabe te opreme. Klože, pomrznjen sneg in težak južni sneg od nas zahtevajo posebno previdnost. Kljub pomladi niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje,« opozarja Šerkezi.

Sneg je zjutraj trd in pomrznjen, na prisojnih legah pa se lahko že zgodaj dopoldne ojuži, je dodal Šerkezi. »Vzpon v območju strmih pobočij in zasneženih grap opravite v zgodnjih jutranjih urah, saj se lahko sneg že dopoldne zmehča do te mere, da cepin in dereze ne morejo več opravljati svoje naloge. V mislih je treba imeti tudi čas vrnitve. Za varno vrnitev s strmih zasneženih terenov, kot je denimo Triglav, moramo nevaren del ture končati v času, ko je sneg še trd in kompakten. V lepem in toplem vremenu je to lahko že v poznih jutranjih urah. V preteklosti je bilo prav to razlog za več nesreč, tudi takšnih s hujšimi in tragičnimi posledicami. Če mislimo, da smo za vzpon oz. za sestop prepozni, se raje obrnimo in izberimo drug cilj,« svetuje Šerkezi.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov večinoma znatna, 3. stopnje. V gorah je v preteklih dneh zapadlo veliko snega, v visokogorju pa je ponekod nov sneg padel na trdo in poledenelo podlago, so navedli v PZS. »Predvsem na strmih pobočjih pričakujemo spontano plazenje nesprijetega snega. Okoli vrhov in grebenov so mesta z napihanim snegom, ki se lahko sprožijo že pod majhno obremenitvijo. Ponekod je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, ki predstavlja šibko plast. Ob postopni otoplitvi se bodo v sredogorju prožili plazovi mokrega snega, zlasti nevarna bodo strma s travo porasla območja,« so poudarili.

Obiskovalcem gora sta lahko kažipot za obisk planinskih koč certifikata PZS okolju in družinam prijazna planinska koča, s katerima se lahko pohvali petdeset slovenskih planinskih domov. Visokogorske koče so sicer še zaprte, kot običajno se bodo večinoma odprle v drugi polovici junija. »Pretežni del planinskih koč v sredogorju bo v času prvomajskih praznikov že odprt, prav tako nižje ležeče koče odprtih vrat pričakujejo planince. Pred obiskom gora oz. koč vseeno preverite njihovo odprtost na spletni strani PZS,« priporoča strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. »Če se odpravite na eno od bolj priljubljenih zavarovanih plezalnih poti oz. ferat, imejte v mislih, da zanjo potrebujete izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajte z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverite kompetence,« še dodaja Šerkezi.