Ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu

Z neverjetno hitrostjo se približuje leto 2025, ko bosta postali mesti Nova Gorica in italijanska Gorica (Gorizia) evropski prestolnici kulture. Politiki z ene in druge strani se že nestrpno pripravljajo na ta edinstveni dogodek. Tu se bo zbrala vsa evropska politična in kulturna srenja, ki bo na prireditvi zapolnila prve vrste. Svečani govori bodo polni lepih besed o zelo dobrih odnosih med Slovenijo in Italijo. Delno je to tudi res, lahko pa bi bilo z malo truda in pozornosti še bolje.

Večkrat na leto sem pri sorodnikih in prijateljih na relaciji Cormons (Krmin) in Cividale (Čedad), kjer ugotovim, da so v občinah Dolenje in Prapotno krajevne table napisane v italijanskem in furlanskem jeziku, ne pa tudi v slovenskem, kar bi bilo prav in »higienično«! Zakaj? Če samo malo pobrskamo po zgodovinskih virih, bomo kmalu tudi ugotovili, da smo Slovenci bili na tem področju prvi, in ne »nikdaršnji.« Občini Dolenje in Prapotno imata slovenski toponim, zato je toliko bolj nujno, da so krajevne table v tem primeru trijezične! Zakaj se to še ni zgodilo, bi zelo rad vprašal ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki je bil še nedolgo tega tudi župan Mestne občine Nova Gorica. Upam pa, da bo minister Arčon prebral te moje želje in da bo to pomanjkljivost utegnil rešiti v prvem zamahu še letos, pred velikim praznovanjem. Za konec: Slovenci ne smemo biti zapostavljeni ob toliko opevani »meji brez meja«!

Edvard Erzetič, Škofja Loka