Ženska detektivka s petjem

Gledališki studio Dramatikon iz Kranja je pred dnevi prijetno presenetil s krstno uprizoritvijo muzikala Ženske pisca besedila, songov in režiserja Ajdina Huzejrovića ter avtorjev glasbe Metke Rauter in Žana Žaka Martinjaka.

Kranj – Gledališki studio Dramatikon, ki v Kranju deluje pod vodstvom Ajdina Huzejrovića, je v letošnji sezoni nanizal že osem gledaliških premier. Sedma je bila pred meseci prav posebna – muzikal z naslovom Ženske, katere prvo ponovitev sem si ogledal na njihovem domačem odru v dvorani Stolpa Škrlovec. Zakaj posebna? V repertoarnih gledališčih se sicer vsake toliko časa pojavi kakšen muzikal, zagotovo pa glasbeno-gledališki žanr ni ravno pogosta uprizoritvena praksa naših ljubiteljskih gledaliških odrov, saj od ustvarjalne ekipe zahteva mnogo več kot »le« igro.

Ko moški izgine

Tokrat gre za povsem avtorski projekt z novim besedilom, songi in glasbo. Tipkovnica je bila v Huzejrovićevem pogonu, ki je zapisal zgodbo in songe, glasbeni del pa sta prispevala skladatelja Metka Rauter in Žan Žak Martinjak.

Avtor nas povede v žensko družbo televizijskega studia Dita in Kralj. Voditeljica poročil Eva (igra jo Jerca Selak) zamudi v službo, a ima zato tudi konkreten razlog, saj je nenadoma izginil njen mož Martin (Ajdin Huzejrović). Težave ima tudi Evina kolegica, televizijska vremenarka Tanja (Tjaša Tomc), ki sumi, da je njen zaročenec Andrej oropal draguljarno v Ljubljani, saj je doma pod lijakom našla diamantni prstan. Sceno rešuje v vseh pogledih nadvse pripravna tajnica Valerija (Aleksandra Vojnović), ki dekletoma predlaga, naj najameta detektiva Iva (Borjan Bojičić), ki pa doslej še ni rešil nobenega primera. Za dodaten zaplet v zgodbi poskrbita Martinovo nekdanje dekle Lucija (Meta Motnikar), ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da je nekdanja, in ga tudi po letu dni vseskozi kliče po telefonu. Njena prijateljica, natakarica Klara (Metka Rauter), jo poskuša iz njenih sanj o večni ljubezni vendarle spraviti nazaj na zemljo, hkrati pa se prelevi tudi v Lucijino detektivko, da bi našla odsotnega Martina. Dogajanje na sceni dodatno zapleta še vratar Boris (Matjaž Korošec). Zgodba je sicer prav simpatična detektivka, ki se – kot je pogosto v muzikalu – konča srečno.

Uživanje na odru

Pet žensk in en moški torej iščejo moškega. Sicer nas na začetku nekoliko prestraši na gledališkem listu zapisana dolžina muzikala, dve uri in četrt, kar pa kmalu izgubi pomen, saj nam ob gledanju predstave niti za trenutek ni dolgčas. Iz več razlogov. Ustvarjalna ekipa v celoti navduši. Če je besedilo po detektivsko zapleteno in od gledalca zahteva kar nekaj pozornosti, so songi lahkotni in sproščujoči, pevski nastopi, bodisi solistični bodisi skupinski, so na visokem nivoju, artikulacija jasna in razumljiva (za korepeticije je poskrbela Metka Rauter). Igra ob skrbno pripravljenih koreografskih vložkih je tekoča, kostumi in natupirane pričeske (Dan Petrich) nas v trenutku popeljejo v osemdeseta, ko se zgodba dogaja. Iz tega obdobja je tudi scena (Borjan Bojičić).

V muzikalu je moč začutiti, da je ustvarjalna ekipa neizmerno uživala, tako na vajah kot pri izvedbi na odru. Na trenutke pa se zdi, da muzikal vendarle ima manko, namreč možnost večjega odra in še bolj bleščeče scene. Muzikal Ženske si zasluži biti velik, za to ima potencial. Za začetek pričakujemo nove ponovitve.