Štirideseta obletnica valete

Po štirih desetletjih so se sredi aprila ponovno srečali učenci 8. b razreda preddvorske osnovne šole, ki so šolanje zaključili junija leta 1984.

Marjan Bogataj je pojasnil, da so obletnico valete na začetku organizirali večkrat, potem pa so se dogovorili, da se bodo srečevali vsaj na deset let. Srečanja se je udeležila tudi učiteljica Marija Bogataj, ki je bila njihova razredničarka zadnja tri leta osnovne šole.

»Običajno je vsaka generacija v preddvorski osnovni šoli imela tri oddelke in v razredu c so bili večinoma otroci iz Vzgojnega zavoda Preddvor oziroma »domski«, kot smo jim radi rekli. Ti otroci so bili iz vse Slovenije. Večkrat so bili krivično zaznamovani kot problematični, resnica pa je bila, da so samo večinoma izhajali iz razdrtih družin, ki so se znašle v težavah in iz njih niso videle izhoda. V naši generaciji nas je bilo tako malo, da tretjega razreda sploh nismo imeli, in skoraj polovico razreda b so tako zapolnili t. i. domski otroci. V štirih letih smo se dodobra spoznali z njimi, z njihovimi težavami, se naučili živeti drug z drugim in ne nazadnje navezali tudi trajna prijateljstva,« je povedal Bogataj.

V nadaljevanju smo izvedeli, da so deseto obletnico valete zaznamovali v gostilni Pr' Bizjak na Beli, dvajseto pri Smuku na Retnjah še z 8. a razredom, za trideseto pa so imeli piknik na preddvorskem nogometnem igrišču Za žago. »V času do štiridesete obletnice pa se je v Preddvoru spremenilo toliko stvari, da smo organizatorji pripravili že kar program,« se je nasmehnil.

Tako so si nekdanji sošolci ogledali grad Dvor, v katerem je v času njihovega šolanja deloval Vzgojni zavod Preddvor. S pomočjo vodnice so spoznali sedanje grajske sobane, slišali veliko zgodovinskih dejstev in življenjskih zgodb ter anekdot, ki so se zgodile v času, ko so v njem prebivali njihovi sošolci. Ogled so zaključili s pogostitvijo, ki jo je pripravilo prijazno osebje gradu.

Potem je sledil sprehod do Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor, kjer jih je pričakal hišnik Tone in jim razkazal šolo. Danes je precej drugačna, kot se je spominjajo, so ugotavljali med ogledovanjem prostorov. Po enournem ogledu so se sprehodili mimo nove dvorane, ki je zdaj že v zaključni fazi in bo velika pridobitev za kraj, z dodatnimi učilnicami pa tudi za šolo.

Sledila sta večerja in prijetno druženje v preddvorski okrepčevalnici Seljak, kjer so sošolci še enkrat na kratko povzeli svoje življenjske mejnike, na koncu pa sklenili, da bi bilo lepo, če bi se srečali večkrat, ne samo na deset let.