Blejci: Zakon problemov ne bo rešil

Predlog novega zakona o gostinstvu, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v torek posredovalo v javno obravnavo, je povzročil nemir med sobodajalci, saj bo od njih zahteval znatne prilagoditve dejavnosti.

Bled, Ljubljana – Na sredinem strokovnem srečanju z državnim sekretarjem Matevžem Frangežem so blejski in okoliški sobodajalci izrazili očitno nezadovoljstvo in številne pomisleke glede predlaganih rešitev na področju gostinstva in nastanitvene dejavnosti. Občutnejše spremembe se obetajo ravno na področju sobodajastva. Med drugim bodo kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem s trenutnih 150 dni skrčile na 30 dni na leto, razen če bo občina določila drugače. Lokalna skupnost se bo namreč glede na lastne potrebe, zmog­ljivosti in izzive lahko odločila, da omili pogoje in posameznikom omogoči oddajanje tudi za dlje časa. »Na ta način ustvarjamo ravnovesje med kakovostno turistično ponudbo, omejevanjem nelojalne konkurence in zagotavljanjem stanovanj za tisti namen, ki so mu v osnovi namenjena, torej trajnim oblikam bivanja družin, mladih, starejših,« je na ponedeljkovi predstavitvi predloga novega zakona dejal gospodarski minister Matjaž Han.

Stanovanje se bo še ve­dno lahko oddajalo brez časovnih omejitev občine, če se bo s spremembo namembnosti spremenilo v poslovni prostor, to je v gostinski nastanitveni obrat. Predlog zakona zato med gostinske nastanitvene obrate uvaja tudi apartma. V enostanovanjskih in dvostanovanjskih hišah bo lahko v stanovanju največ 15 ležišč, v primeru večstanovanjskih stavb pa šest. Na drugi strani se bo delež soglasja solastnikov v večstanovanjski stavbi s sto odstotkov znižal na 75 odstotkov, pri čemer bo obvezno soglasje vseh etažnih lastnikov mejnih stanovanj.

»Obvezna bo predhodna pridobitev soglasja občine, ki bo pravzaprav konstitutivni element za vpis v register, temu bo treba priložiti uporabno dovoljenje, pisno soglasje solastnikov, soglasje etažnih lastnikov. Soglasje bo veljalo tri leta od dneva pridobitve soglasja etažnih lastnikov, vsebovalo pa bo tudi dovoljeno število dni oddaje v koledarskem letu glede na zakon oziroma splošni akt občine, če bo občina definirala drugačen rok. Nadzor bodo po novem opravljale tudi občinske inšpekcije,« je v ponedeljek pojasnil Matevž Frangež, ki verjame, da je to področje nujno treba urediti, a se hkrati zaveda, da rešitve ne bodo vsem pogodu.

Na sredinem srečanju je zato prenatrpano dvorano blejskih in okoliških sobodajalcev nagovoril: »Nekdo morda temu predlogu zakona ploska, ker si obeta, da bo živel v bolj urejenem okolju, z manj neznanci na hodniku svojega večstanovanjskega bloka. Morebiti zato, ker upa, da se bodo cene nepremičnin v večjih središčih nekoliko umirile in bodo ljudje plačevali manjše najemnine. Verjamem pa, da so tudi tisti, ki imajo občutek, da bo ta zakon bistveno posegel v njihovo denarnico.«

Kot je pojasnila Vanja Piber iz Turističnega društva Bled, ki je dogodek organiziralo, je po podatkih Občine Bled na njihovem območju skupno 9779 ležišč, od tega 4564 pri sobodajalcih. V letu 2023 so zabeležili skupno 1.083.034 nočitev, od tega 414.922 pri sobodajalcih. Število vseh oddajalcev nastanitev v blejski občini je 585, od tega 266 s statusom sobodajalstva, ki lahko oddajajo 150 dni na leto in imajo največ 15 ležišč, ter 257 samostojnih podjetnikov, tako »popoldanskih« kot »rednih«.

Mežan: Sto petdeset dni bo ostalo

Prisotni so opozorili predvsem na problematiko dolgotrajnega in dragega postopka spreminjanja namembnosti, pridobivanja uporabnega dovoljenja in prenizko določeno število dni kratkotrajnega oddajanja. Prepričani so, da bi se moral problem ločeno reševati za enostanovanjske in večstanovanjske objekte. Strinjali so se, da je trideset dni občutno premalo. Ob tem jih je pomiril blejski župan Anton Mežan, ki je zagotovil, da Občina Bled nima namena spreminjati trenutnega stanja. »Ko bo zakon sprejet, bomo v najkrajšem možnem času sprejeli odlok, ki bo omogočal, da boste lahko nepremičnine oddajali kot doslej, torej 150 dni na leto. Trideset dni je za Bled namreč neustrezno število, saj bi to povzročilo, da bi turisti nočili v drugih krajih, pri nas pa bi zgolj povečali promet.«

Edini vir prihodka

Po Frangeževem mnenju ponudniki apartmaje praviloma oddajajo kot postranski zaslužek. »Verjamem, da je redko komu med vami to izključen vir preživetja.« Zbrani so njegovi tezi ostro nasprotovali, kajti kot so poudarili, so se mnogi med njimi zadolžili, da so lahko uredili apartmaje, ki jih oddajajo kot osrednji vir preživetja. »Skrbi nas, ali bomo lahko obdržali svoj posel. Odvzeli nam boste edini vir prihodka. S tem zakonom zagotovo ne boste rešili stanovanjske problematike,« so bili enotni.

Oster je bil Miran Oštir: »Sobodajalstvo ni bogastvo, temveč delo. Hiše, ki so jih zgradili naši starši, smo preuredili v apartmaje, kar nam omogoča zagotavljanje socialnega regulativa. Medtem ko državna uprava poleti odhaja na dopust, mi postiljamo postelje, čistimo za turisti in ločujemo njihove odpadke. Tisti, ki imamo nastanitve v okoliških vaseh, imamo morda od tega zaslužek le dobra dva meseca na leto. Zavedati pa se morate, da na Bledu drugih gospodarskih dejavnosti, razen turizma, ni.«

Irena Rus je med drugim poudarila, da naj bi zakon začel veljati 26. marca prihodnje leto. »Na upravni enoti v Radovljici trenutno delajo štiri referentke. Pogoj za registracijo je pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar predvidevam, da vsaj petdeset odstotkov ljudi tega nima. Nemogoče je pričakovati, da bodo vsi ti nastanitveni obrati pridobili uporabna dovoljenja do predvidenega roka. Kaj se bo zgodilo 26. marca, bodo morali vsi ti obrati zapreti svoja vrata?« se je spraševala.

Prisiljeni v dolgoročno oddajanje

Po mnenju Janeza Brenceta je glavni cilj zakona omogočiti dostopnost stanovanj za dolgoročni najem. »Kot družbi nam je v tridesetih letih spodletelo, saj nismo zgradili zadostnega števila stanovanj. Državna obljuba o izgradnji trideset tisoč stanovanj je neizvedljiva, glede na to, da je letos za ta namen predvidenih le 25 milijonov evrov. Zakon bo prisilil ljudi, ki stanovanja trenutno oddajajo kot sobodajalci za izboljšanje svojega finančnega položaja in ki v predpisanem roku ne bodo pridobili ustreznih dovoljenj, da stanovanja oddajo v dolgoročni najem. Glede na stroške, povezane s pridobivanjem vseh dovoljenj, se bojim, da se bo polovica sobodajalcev odločila opustiti to dejavnost, kar bi na Bledu pomenilo izpad dveh do treh milijonov evrov iz naslova turistične takse,« je bil kritičen Brence.

Zakaj se posamezniki ne odločijo za dolgoročni najem, je opomnil Dejan Košir. »Ker je tovrstno oddajanje bistveno višje obdavčeno. Poleg tega obstaja tveganje, da bo najemnik povzročal škodo in ne bo plačeval najemnine, pri čemer ga ne moremo enostavno izseliti. Seveda bi vsi raje dolgoročno oddajali, če bi bila obdavčitev pravičnejša in bi imeli možnost izselitve neodgovornih najemnikov. Tukaj je treba reševati težave.«

Klemen Bednarik je prepričan, da se težave pojavljajo predvsem v večstanovanjskih hišah, kjer se oddaja stanovanj pogosto izvaja brez soglasja sosedov. »Doslej se ni preverjalo, ali so bila soglasja pridobljena ali ne, za njihovo preverjanje pa ne bi bil potreben sprejem novega zakona. Če želite uvesti omejitve v večstanovanjskih hišah, bi morali to jasno zapisati, ločeno od enostanovanjskih hiš, kjer je stanje popolnoma drugačno. Poleg tega je sprememba namembnosti izredno dolgotrajen, drag in za nekatere nemogoč postopek – tudi zato, ker prostorski načrt marsikje tega ne bo omogočal,« je zatrdil Bednarik.

Javna obravnava predloga novega Zakona o gostinstvu bo trajala do 17. junija. Do takrat bodo blejski sobodajalci strnili svoje predloge in jih posredovali ministrstvu.