Kako zori naša kulturna dediščina

Ob stoti obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja, konservatorja, profesorja in publicista dr. Naceta Šumija so na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Območni enoti Kranj, pripravili razstavo Arhitekturna dediščina skozi objektiv dr. Naceta Šumija in danes. Po razstavi nas je popeljal avtor Jon Grobovšek.

Kranj – V torek, 14. maja, na dan, ko se je pred stotimi leti v ugledni kranjski meščanski družini rodil umetnostni zgodovinar, konservator, pedagog in publicist dr. Nace Šumi (1924–2006), so na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pripravili celodnevni posvet o njegovem življenju in delu.

Že od prvih majskih dni pa je v Razstavišču dr. Ceneta Avguština kranjske območne enote ZVKDS na ogled zanimiva razstava, na kateri so izbranim fotografijam arhitekturne dediščine na širšem območju Gorenjske, ki jih je Šumi posnel večinoma v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, dodane fotografije prav te dediščine, kakršna je danes. Razstavo je v sodelovanju s kolegico Urško Suhadolc pripravil sodelavec kranjskega zavoda Jon Grobovšek.

Posnetki z iste točke

»Nace Šumi je vplival tako na mnoge generacije študentov kot tudi na širšo, umetnosti in kulturni dediščini naklonjeno javnost. Prav na področju umetnostne zgodovine se je redno ukvarjal s še nenačetimi in z nedorečenimi temami, kot konservator pa je s svojim vsestranskim vrednotenjem ter jasnimi odločitvami postavljal temelje sodobni teoriji spomeniškega varstva,« je v uvodu k razstavi zapisala Urška Suhadolc, ki je pred leti na Filozofski fakulteti urejala profesorjev bogat fotografski arhiv, ob njem pa je Jon Grobovšek prišel na idejo, da bi Šumijeve posnetke ponovil in naredil neke vrste primerjavo arhitekturne dediščine nekoč in danes.

»Kolegica je pripravila nekaj čez 150 posnetkov, med katerimi sem jih izbral kakšnih sto, objekte ponovno fotografiral, izbor zmanjšal na petdeset, jih še enkrat še natančneje fotografiral in na koncu pripravil izbor 25 primerkov arhitekturne dediščine, ki so tukaj na ogled,« je povedal Grobovšek, ki je na terenu beležil objekte z enakih točk, goriščnih razdalj in praviloma s podobnimi objektivi, kot je to pred štirideset in več leti počel dr. Šumi, z razliko, da je šlo tokrat za digitalne posnetke.

Ob stare originalne negative, ki so bili poskenirani in pretvorjeni v pozitive ter iz njih izdelane fotografije, je sogovornik tako dodal aktualne fotografije, posnete letošnjo pomlad. »Za fotografije sem uporabil format 25 krat 25 centimetrov. S to velikostjo so izostale nekatere napake na starih fotografijah, saj sem želel pozornost gledalca usmeriti predvsem v detajle objektov in spremembe v njihovi okolici, kakršne se kažejo danes,« je pojasnil Grobovšek.

Pomen varovanja dediščine

Kot je povedal avtor razstave, se je zato, da bi bile še lažje prepoznavne razlike med nekoč in danes, tudi odločil za enoten videz fotografij v črno-beli tehniki. »Kaj nas torej zanima? Ohranjenost objektov, kako je bila opravljena rekonstrukcija posameznih delov, ali so restavrirani detajli še vedno v dobrem stanju, kako 'čiste' so bile prenove, kakšne so spremembe na objektu kulturne dediščine, pa tudi njegove okolice ...« je pojasnil Grobovšek in dodal, da prav ob teh primerjavah lahko vidimo pomen in smisel delovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na razstavi v večini primerov lahko prepoznamo dobre prakse pri ohranjanju arhitekturne dediščine, predstavljen pa je tudi žalosten primer iz Kamne Gorice, kjer zasledimo odstranjene številne elemente, ki so na objektu pomenili pomembno zgodovinsko kvaliteto, ki je zdaj ni več.

Razstava se sicer začne z motivom Šumijeve rojstne hiše na Klancu v Kranju, z njeno podobo nekoč in fotografijo današnjega objekta na tem mestu. Ob obeh fotografijah je dodan še okvirni opis objekta, kje stoji, kakšna je njegova starost, kakšne so usmeritve zavoda, vsak pa je označen tudi s tako imenovano številko EID oziroma enotno identifikacijo dediščine.

Tako iščemo enakosti in razlike na kompleksu gradu Kamen, portalu kranjske župnijske cerkve sv. Kancijana, najstarejši kranjski hiši, v kateri je lokal Mitnica, zanimiv je pogled na Šivčevo hišo v Radovljici, na razstavi je več primerov cerkva z bohinjskega konca, spoznavamo notranjo dediščino gotske cerkve na Krtini, Maistrovo hišo v Kamniku, primer krajine v Adergasu ...

V vitrinah so tudi naslovnice nekaterih publikacij iz bogatega Šumijevega ustvarjalnega opusa, na ogled sta fotoaparata Yaschica in Pentacon, prav tako pa sodobna digitalna kamera Nikon, ki jo je pri delu uporabljal Jon Grobovšek. Za ogled razstave, ki bo odprta do 31. maja, je zaželena predhodna najava.