Muzeji iščejo strani, ki niso vidne

V torek so na slovesnosti v Narodni galeriji Slovenije podelili letošnja Valvasorjeva odličja. Valvasorjevi nagradi za življenjsko delo, ki jih podeljuje stanovsko Slovensko muzejsko društvo, sta prejela umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar in arheologinja ter muzealka ddr. Verena Perko.

»Vloga muzejev ni le ugajati in prikazovati ter govoriti tisto, kar vsi odobravajo, čemur vsi ploskajo. Muzeji morajo zagovarjati in priklicati v življenje ter postaviti v kolektivni spomin neke skupnosti, nekega naroda tiste, ki so prezrti in so jim odpovedali pravico biti v naši skupnosti,« povzemamo besede arheologinje in muzealke, profesorice in dolgoletne sodelavke Gorenjskega muzeja ddr. Verene Perko na slovesnosti, na kateri je prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. V njej lastnem iskrivem slogu je v nadaljevanju muzejsko delo primerjala z glasbo: »Tako kot pri glasbi visoki toni odplavajo, če ni nizkih tonov, ki nas opozorijo, da se ozremo sami vase in ugotovimo, da smo svobodna bitja, ki se vsak hip lahko odločamo za dobro ali zlo. In muzeji morajo biti na tisti dobri strani.«

Na muzejsko pot je ddr. Verena Perko, muzejska svetnica, doktorica arheoloških in muzeoloških znanosti, predavateljica na filozofski fakulteti, publicistka, pripovedovalka in pesnica, stopila leta 1995, že leta 1997 pa je na povabilo Gorenjskega muzeja pripravila stalno arheološko razstavo Železna nit. Od takrat pa do danes je sama ali v soavtorstvu z drugimi muzejskimi strokovnjaki ustvarila več izjemnih muzejskih postavitev. Muzeološko je vodila tudi razstavni projekt za stalno razstavo Prelepa Gorenjska (2013) v Gorenjskem muzeju, ki je z interdisciplinarnim timskim okoljem in vključujočo lokalno javnostjo postala del kolektivnega spomina.

Kot so zapisali v obrazložitvi k nagradi, se je Verena Perko uveljavila tudi kot organizatorka, koordinatorica, strokovna svetovalka in mentorica mnogim kolegom pri postavitvah v različnih muzejskih ustanovah. »S tem je širila muzeološko znanje in krepila uveljavitev muzeološke stroke, pri tem pa nenehno poudarjala družbeno vlogo muzejev, za katere pravi, da 'napajajo človeštvo z modrostjo, ga usmerjajo k vrednotam, vodijo v odraslost in preseganje egoizma'.« Vseskozi je bila dejavna članica v domačih in mednarodnih strokovnih društvih na področju muzejev in arheologije.

»Ddr. Vereno Perko odlikujejo strokovna kritičnost in kdaj tudi besedna neprizanesljivost in pronicljivost, s katero zadene srčiko. Z nenehnim pridobivanjem novih spoznanj presega okvire strokovnega področja in s tem povezuje širok nabor znanj, izkušenj in modrosti,« še preberemo v obrazložitvi nagrade.

Valvasorjev nagelj tudi v Gorenjski muzej

Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejel tudi umetnostni zgodovinar dr. Andrej Smrekar, ki je bil med drugim tudi 14 let direktor Narodne galerije, od leta 1995 naprej pa je sodeloval pri vseh spremembah stalne zbirke te osrednje muzejske ustanove za slovensko likovno umetnost.

Kot je v nagovoru povedala mag. Marjetka Balkovec Debevec, predsednica Komisije za Valvasorjeva odličja, je na sedež Slovenskega muzejskega društva do roka za oddajo prijav, 23. februarja 2024, prispelo skupaj 25 nominacij za različne kategorije Valvasorjevih odličij. Komisija je obravnavala štiri predloge za Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, 16 predlogov v kategoriji Valvasorjeve nagrade za enkratne dosežke in pet predlogov za častno Valvasorjevo priznanje. Sedemčlanska komisija pa je obravnavala še različne projekte za priznanje Valvasorjev nagelj, ki ga ta podeli po lastni presoji.

Po Valvasorjev nagelj je tako prišla dr. Daša Pavlovič iz Narodnega muzeja, vodja razstavnega projekta Čivki iz preteklosti – Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede, ki je bil v času častnega gostovanja Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu kot spremljevalni dogodek na ogled v tamkajšnjem Arheološkem muzeju. V projektu je sodelovalo 22 kustosov iz desetih slovenskih muzejev. Med njimi je bila tudi dr. Veronika Pflaum iz Gorenjskega muzeja, ki je predstavila antični grafit iz 4. stoletja iz Kranja, jakobovo školjko in konico popotne palice iz groba srednjeveškega romarja iz Kranja in rimskodobni zvonček z vrezanim imenom URS, najden v Triglavskem pogorju.

Nagrade in častna priznanja

Z Valvasorjevo nagrado za enkratne dosežke so bili nagrajeni trije razstavni projekti: razstava Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Tina Fortič Jakopič, Marko Ličina), razstava Universum Plečnik: Od delavnice do mita v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (enajstčlanska avtorska skupina) in razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne v Parku vojaške zgodovine v Pivki (Janko Boštjančič, Andrej Gaspari).

Podelili so še pet častnih Valvasorjevih priznanj ljudem in ustanovam, ki kažejo spoštljiv odnos do dediščine in si prizadevajo za njeno ohranjanje. To so: Jan Dominik Bogataj, provincialni knjižničar in arhivar, za celostno prenovo in javno dostopnost Frančiškanskega muzeja in knjižnice, Občina Brežice za celostno prenovo vodovodnega stolpa Brežice in vzpostavitev centra za obiskovalce, Srečko Rože za sodelovanje z več slovenskimi muzeji pri ohranjanju kulturne dediščine, Lara Podkrajšek in Miha Urmaš za obsežno donacijo fotografij fotografa in fotoreporterja Marjana Garbajsa Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Marko Štamcar za mecenstvo Računalniškemu muzeju, zasebnemu muzeju zgodovine računalništva v Ljubljani.