Knjiga raznobarvnih modrin

Modrine je arhitekt Robert Potokar naslovil knjigo svojih likovnih zapisov, največkrat razglednic, na katere v času poletnih počitnic beleži impresije obmorskih krajin in jih pošilja sorodnikom, prijateljem in znancem po vsem svetu. Izid knjige je podprl z razstavo originalnih »modrin« v Galeriji Graščine Duplje.

Spodnje Duplje – Zapisano v naslovu daje vtis oksimorona – oziroma kot bi besedo, ki sicer izhaja iz grščine, pojasnili v slovenščini: bistroumnega nesmisla. V besedni zvezi združena pojma modrina in raznobarvnost se pomensko namreč izključujeta. Da to morda ne drži vedno, pa kaj hitro lahko pomisli bralec ali gledalec ob listanju knjige oziroma ogledu razstave, ki jo avtor Robert Potokar naslavlja z modrine. Z malo začetnico morda tudi zato, ker gre za miniaturne impresije morskih krajin, likovne zapise v tehniki akrila na papir, ki jih avtor ustvarja na mali format razglednic.

Priznani slovenski arhitekt Robert Potokar, vodja arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar in predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, tokrat namreč modrino obmorske krajine predstavlja v vsej njeni živopisni barvitosti. Krajine je naslovil knjigo, v kateri je lani objavil svoj pogled na okolico s fotografijami, ki jih je posnel z mobitelom, v tokratni pa se predstavlja s slikarskimi miniaturami. »Morske razglednice ali kako v prostem času slikam in razveseljujem prijatelje,« podnaslavlja svojo najnovejšo knjigo.

Četrt stoletja slikarskih razglednic

Pred galerijo Graščine Duplje, v kateri razstavo gostita domačina Matjaž Mauser in Metka Vovk Mauser, se je v petek zbrala prava množica obiskovalcev, o kateri je posredno spregovoril tudi Robert Potokar v svojem nagovoru. »Več kot 25 let je že tega, odkar sem med oddihom poleti na morju naslikal prve razglednice. Odtlej sem jih naslikal in odposlal že mnogo. V knjigi so poleg reprodukcij slik objavljene tudi misli o mojem delu, ki jih je napisalo 63 prejemnikov razglednic. Nekateri jih prejemajo že dolgo, drugi morda nekoliko krajši čas. Vesel sem, da ste mnogi prijatelji in znanci, sorodniki in tudi tukajšnji domačini danes prisotni na odprtju razstave,« je povedal Potokar; da v zadnjem času sicer razglednice pošilja tudi digitalno, še vedno pa so te naslikane s čopičem v roki. »V njih sta moja duša in srce in mislim, da je prav to tisto, kar v digitalni dobri razveseljuje.«

Knjiga ima sicer devet sklopov, tako seveda tudi razstava, v katere je arhitekt tematsko umestil svoje upodobitve. Navdušuje nas z obmorsko motiviko, naj bo to neskončna modrina morja, ki se stika z obzorjem neba, ali pa naravno okolje z živopisnim mediteranskim rastjem, arhitektura obmorskih mestec in vasi, cvetlični motivi, pa tudi abstraktni geometrijski motivi in ekspresivne slike z bogatimi barvnimi nanosi.

Sproščen ustvarjalni pristop

Če so na razstavi na ogled slikarske miniature in nekaj slikarskih skicirk, pa smo v knjigi priča tudi več povečavam. Nekatere v originalu razglednice povečane v knjigi dajejo vtis velikoformatnih večmetrskih platen. Ne moremo si predstavljati, da gre »samo« za razglednice. Morda gre prav v osnovni namembnosti Potokarjevih slikarskih del iskati neobremenjen pristop arhitekta, tokrat vsekakor slikarja.

O prijateljevem slikanju in razstavljenih delih je v knjigi in tudi na odprtju spregovoril akademski slikar Silvester Plotajs - Sicoe: »Nad Robertovimi deli sem prijetno presenečen, ko jih tokrat vidim v živo v galeriji, še toliko bolj. Njegovo delo razumem kot neke vrste uživanje v osebnem kreativnem vzdušju. Ni se pustil ukalupiti, kot se arhitekt ali slikar lahko ukalupita med študijem. Njegove slike so prav zato sproščene in na gledalca delujejo kot neke vrste meditacija, ki vabi, da si skozi avtorjevo razmišljanje in slike tudi mi prikličemo občutke morja.« Da podobe vidi kot haikuje, ki nas opominjajo na trenutke prisotnosti, ko samo smo, je Sicoe med drugim zapisal v knjigi. Kot je dodal, pa ga čudi, da ima Potokar, po stroki arhitekt, tudi tak slikarski talent.

»Čudovit je Robertov odnos do barve, tudi sam imam namreč zelo rad barve, kar je pri slikarskih kolegih sicer redko. Ni ga strah barv, ne izogiba se jim in se pri njihovem nanašanju na sliko ne zadržuje.«

Ob odprtju razstave je spregovoril tudi župan Naklega Ivan Meglič, navdušen nad Potokarjevimi slikarskimi deli. Z nekaj poletno obarvanimi pesmimi je nastopila tudi vokalistka Aleksandra Matan. Razstava bo po predhodnem dogovoru na ogled do 9. junija.