Vojska je tu za ljudi

Kranjska vojašnica jutri odpira vrata za občane. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s polkovnikom Aleksandrom Vidergarjem, ki končuje prvo leto poveljevanja Logistični brigadi in Vojašnici Petra Petriča.

Kranj – Polkovnik Aleksander Vidergar je poveljevanje Logistični brigadi in s tem Vojašnici Petra Petriča v Kranju, kjer je sedež brigade, prevzel pred natanko letom dni, lanskega 1. junija. Poleg Logistične brigade, ki sicer deluje kar na 22 lokacijah po Sloveniji, so v kranjski vojašnici nastanjene še Enota za specialno delovanje, Laboratorij za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo in ambulanta Vojaške zdravstvene enote, Četa za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo 1. brigade, delavnici 157. logističnega polka za vzdrževanje vozil in radioloških, bioloških in kemijskih sredstev ter Enota za vzdrževanje vojašnice. S poveljnikom kranjske vojašnice smo se pogovarjali o sodelovanju z lokalno skupnostjo, gradnji v vojašnici in tudi o jutrišnjem dnevu odprtih vrat.

Ob dnevu Slovenske vojske ste prvič v zgodovini kranjske vojašnice njenim pripadnikom podeljevali čine in priznanja izven območja vojašnice – v novem Parku slovenske himne v Kranju. Kakšna izkušnja je bila to za vas osebno in tudi za vojake?

Ideja o tem je dozorevala že dlje časa. Lansko leto je Slovenska vojska pomagala pri urejanju parka. Glede na to, da z županom Matjažem Rakovcem in Mestno občino Kranj odlično sodelujemo, je na enem od sestankov padla ideja, da bi vojaško slovesnost izvedli v civilnem okolju. Ideja se mi je zdela posrečena in tudi domoljubna, saj govorimo o Parku slovenske himne. Če se vojska približa civilnemu prebivalstvu v takega pomena polnem parku, to podelitvi prispeva še dodaten čar. Občutki na slovesnosti, priznam, so bili povsem drugačni, kot če bi potekala v vojašnici. Tu smo navajeni svojega vsakodnevnega okolja, ljudi, s katerimi se srečujemo vsak dan, tako da taki dogodki postanejo nekakšna rutina. Tokrat pa je bilo zanimivo že videti obraze pripadnikov vojašnice, ko smo se peš odpravili proti mestu, ker niso vedeli, kaj pričakovati, hkrati pa se jim je zdelo dobro, da bodo lahko pokazali občanom, da nismo noben bav bav, ampak smo tukaj za ljudi. Proslava je bila lepa, z njo smo bili vsi zadovoljni. Tudi ministru za obrambo Marjanu Šarcu je bilo všeč, da je šla vojska ob našem največjem prazniku na tak način v civilno okolje. Kot sem povedal tudi v nagovoru, resnično upam, da bo to postalo tradicija vsaj za dan Slovenske vojske.

Vaš predhodnik, polkovnik Franjo Lipovec, je večkrat pohvalil sodelovanje vojašnice z Mestno občino Kranj. Imate podobne izkušnje?

To bi vojska morala početi že ves čas. Moje mnenje je, da je Slovenska vojska tukaj za ljudi. Nismo osamljeni otok, ki čaka, da bomo branili državo. Seveda jo bomo, ko in če bo treba, do tedaj pa moramo sodelovati z lokalno skupnostjo, da ta ve, da smo tukaj in da se na nas lahko zanese. Da se na primer gasilci zavedajo, da lahko dobijo pomoč tudi z naše strani, ko pride do velikih naravnih ujm. Sodelovanje z občani Kranja in okolice je torej tudi po mojih izkušnjah enkratno.

Najbolj neposreden in tudi množičen stik s prebivalstvom so najbrž dnevi odprtih vrat. Kranjska vojašnica jih za javnost ponovno odpira jutri, v soboto, 1. junija.

Letos dan odprtih vrat organiziramo nekoliko kasneje kot običajno, saj smo ga želeli povezati z Bogatajevimi dnevi. Pričakujemo, da bo obisk kar množičen, pričakujemo družine, ki jih zanima, kaj delajo vse službe, ki smo prve na terenu, ko gre kaj narobe. Letos se dan odprtih vrat začne že ob 9. uri. Predstavili bomo vso vojaško opremo in tehniko, ki jo bomo lahko – od tanka, tovornjakov, orožja do zdravstvene enote. Obiskovalcem bomo postregli vojaški pasulj, za mladino pa bomo pripravili še pice. Letos pa izjemoma ne bo voženj, ker imamo na območju vojašnice gradbišče.

Omenili ste že gradbišče in ravno o tem sem vas hotel vprašati. Kakšna gradbena dela se izvajajo? Na začetku del so se pojavile govorice, da se ureja azilni dom, kar so sicer na ministrstvu za obrambo že zanikali, pa vendar sprašujem še vas.

Obnavljamo garaže in delavnice za popravila vojaških vozil. Ti objekti so bili že zelo dotrajani – streha je puščala, okna so bila stara, stene neizolirane, tlaki so bili iz zemlje, niti betona ni bilo. V projektu je predvideno, da bomo v nadaljevanju na strehe postavili tudi fotovoltaiko, tako da bomo tudi energetsko samooskrbni in bomo uporabljali zeleno energijo. Brez skrbi torej, azilnega doma tu ne bo. Imamo že točno določeno, kaj bo v vsakem od teh objektov. V enem bo delavnica za popravilo naših štirikolesnikov, ostali objekti pa bodo garaže za vojaška vozila. Ti objekti niti niso primerni za nastanitev ljudi in že tako imamo premalo prostora.

Na območju vojašnice je predvidena tudi postavitev vodikovih polnilnic. Gre sicer za projekt ministrstva za obrambo, pa vendar – kako blizu realizacije je projekt? Tudi s tem se vojašnica odpira lokalni skupnosti, saj bodo vodikove polnilnice lahko uporabljali tudi občani ...

Zamišljeno je, da bodo projekt izvedli v javno-zasebnem partnerstvu, ker se tudi Mestna občina Kranj loteva prehoda na uporabo zelenih virov energije in bi v vojašnici bila možnost črpanja vodika tudi za potrebe mesta in prebivalcev. Kako blizu realizaciji je projekt postavitve vodikove tehnologije v naši vojašnici, ne znam natančno povedati, saj ga vodijo pristojni na Ministrstvu za obrambo. Vojašnica Petra Petriča je bila v okviru projekta RESHUB Network in Europe določena za postavitev prve zmogljivosti kot pilotni projekt. Predvidena je postavitev 9000 m2 sončne elektrarne, elektrolizer za proizvodnjo vodika, zalogovnik vodika, baterija, gorivna celica, nova transformatorska postaja in polnilnice vodika ter hitre električne polnilnice. Zagotovo pa je treba najprej obnoviti garaže in delavnice ter postaviti fotovoltaično elektrarno.