Depozitne obrestne mere zaostajajo za inflacijo

Po podatkih državnega statističnega urada je bila predlani v Sloveniji 10,3-odstotna letna inflacija, lani se je znižala na 4,2 odstotka, zniževanje pa se nadaljuje tudi letos. Cilj Evropske centralne banke za evroobmočje je okoli 2-odstotna inflacija.

Inflacija je spodbudila tudi zviševanje obrestnih mer za depozite v bankah in hranilnicah, vendar se te doslej še niso zvišale toliko, da bi »premagale« inflacijo. Po podatkih statističnega urada je bila aprila letos inflacija na letni ravni 3-odstotna, obrestne mere za depozite pa so ne glede na dobo vezave »obtičale« pod tremi odstotki. Banke so pri določanju obrestnih mer za depozite očitno previdne, nekatere imajo pri kratkoročnih vezavah (do enega leta) celo višje obrestne mere kot pri dolgoročnih (nad eno leto). Daljša vezava torej ne pomeni vedno tudi višje obrestne mere.

S pomočjo brezplačnega spletnega kalkulatorja za primerjavo obrestnih mer, ki so ga vzpostavili v Zvezi potrošnikov Slovenije, smo preverili, koliko obresti bi dobil potrošnik ob vezavi deset tisoč evrov za pol leta (181 dni), za več kot eno leto (13 mesecev) in za dve leti (24 mesecev). V zvezi potrošnikov so podatke nazadnje posodobili 7. maja.

Primerjava kaže na velike razlike glede obrestnih mer. Pri vezavi za pol leta oziroma za 181 dni se letna obrestna mera giblje od 0,01 do 2,4 odstotka, kar pri znesku deset tisoč evrov pomeni od pol evra do skoraj 119 evrov obresti. Podobno velika razlika je pri vezavi za trinajst mesecev, pri kateri večina bank in hranilnic ponuja več kot 2-odstotno letno obrestno mero, dve med njimi celo 2,6-odstotno; ena med njimi pa samo 0,01 odstotka. To pri vezavi deset tisoč evrov pomeni razpon od nekaj več kot enega evra do skoraj 282 evrov obresti. In kako je pri vezavi za dve leti oziroma za 24 mesecev? Letna obrestna mera se giblje od 0,01 do 2,8 odstotka, kar pri vezavi deset tisoč evrov pomeni razpon od dva do skoraj 568 evrov.