Da bomo varni na soncu

Tudi v Sloveniji pojavnost kožnega raka in drugih bolezni zaradi UV-sevanja in visokih temperatur narašča. S preventivnimi ukrepi lahko bistveno zmanjšamo tveganja za nastanek bolezni.

Ljubljana – Nedavno je v organizaciji Ministrstva za zdravje v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za medicino, dela, prometa in športa UKC Ljubljana, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Dermatovenerološko kliniko UKC Ljubljana, Očesno kliniko UKC Ljubljana, Onkološkim inštitutom Ljubljana in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku potekal dogodek, naslovljen Varno na soncu. Strokovnjaki so primarno opozorili na pomen preprečevanja izpostavljenosti soncu. Slovenija se uvršča med države z visokim deležem kožnega melanoma, glede na njegovo pojavnost med državami Evropske unije zasedamo osmo mesto. Vsako leto v Sloveniji za kožnim nemelanomskim rakom zboli okoli tri tisoč ljudi, invazivna oblika kožnega melanoma pa prizadene skoraj sedemsto ljudi.

Glavno je ozaveščanje

Kot je v svojem nagovoru opozorila Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje, je ozaveščanje javnosti o posledicah izpostavljenosti soncu in zaščitnih ukrepih, ki bi morali postati naš vsak dan, ključnega pomena. »Današnji dogodek posvečamo seznanjanju, opolnomočenju in spodbujanju k spremembi prepričanj, stališč in vedenj, s katerimi lahko preprečimo kožnega raka. Celo Evropski kodeks proti raku, ki govori o dejavnikih, ki so povezani z nastankom raka, in kaj je mogoče ukreniti, da bi zmanjšali tveganja za te bolezni, kar dvakrat omenja izpostavljanje in zaščito pred sončnimi žarki. To moramo še bolj približati mladim, ljudem v zrelih letih in starejšim,« je poudarila. Da bi bili s škodljivimi posledicami delovanja sončnih žarkov seznanjeni že otroci, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov in Društvom za boj proti raku Celje vodi program Varno s soncem. Glavna vizija programa je po besedah vodje programa, prim. mag. Simone Urši, da bi ga izvajali v vseh vrtcih in osnovnih šolah ter da bi izvajanje zaščite pred UV-sevanjem usvojili in v vsakodnevno življenje prenesli vsi udeleženci. Sodeč po raziskavah, je namreč znanje Slovencev o dejavnikih tveganja za nastanek kožnega raka pomanjkljivo.

Ne pozabimo na preventivo

Predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, je poudarila, da lahko z ustrezno izpostavljenostjo UV-sevanju zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma in drugih vrst kožnega raka. Poudarila je pomembnost izogibanja soncu med 10. in 16. uro, spremljanje UV-indeksa ter uporabo zaščitnih oblačil, pokrival, sončnih očal in kreme za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, ki ne sme biti manjši od 30, nanesti pa jo je treba vsaki dve uri. Poudarili so še samopregledovanje kožnih znamenj, saj tudi zgodnje odkrivanje sprememb sodi med preventivne ukrepe, ter opozorili na primerno zaščito v delovnem okolju.