Steletovo priznanje Matevžu Remškarju

V ponedeljek so na slovesnosti v Narodni galeriji podelili Steletova priznanja za leto 2023. Med dobitniki je tudi Matevž Remškar, in sicer za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja cerkve sv. Jurija v Šenčurju.

Ljubljana – Priznanja, ki jih Slovensko konservatorsko društvo od leta 1990 podeljuje strokovnjakom za izjemne dosežke na področju konservatorstva, je društvo poimenovalo po prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji, akademiku dr. Francetu Steletu (1886–1972). Prvo Steletovo nagrado je prejel dr. Nace Šumi (1924–2006), katerega stoto obletnico rojstva zaznamujemo letos. Tokrat nagrada za življenjsko delo ni bila podeljena, s Steletovimi priznanji pa so nagradili tri izstopajoče dosežke v preteklem letu. Prejeli so jih Matevž Remškar za kompleksno konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovski Šmajdek za celovito prenovo Pelikanove hiše v Celju ter Irena in Mirko Cigula za posebne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine na območju Slovenije.

Predan strokovnemu delu

Baročna cerkev sv. Jurija v Šenčurju je bila leta 2003 razglašena za kulturni spomenik in v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma obnovljena. Leta 2014 je bil obnovljen izvirni baročni kip sv. Jurija iz osrednje niše glavnega oltarja, ki je bil do leta 2022 prezentiran na pročelju nad vhodom v cerkev. Leta 2021 se je začelo konserviranje-restavriranje kvalitetne baročne cerkvene opreme, za projekt je bil odgovoren Matevž Remškar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Kranj.

Kot piše v utemeljitvi, njegov pristop k projektu konservatorsko-restavratorskih posegov in revitalizacije baročne oltarne opreme ter stenskih poslikav v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju odlikujejo osebna angažiranost, predanost znanstvenemu in strokovnemu delu, pa tudi razumevanje pomena popularizacije in sodelovanja strokovne in laične javnosti. Poudarjeno je tudi njegovo zavedanje pomena razvijanja konservatorske teorije, ki se ji Remškar posveča tako v pripravah na projekte kot tudi pri analizi posegov, kar pomembno prispeva k razvoju konservatorske stroke in postavlja tako pristop pri posegih na pričujočem oltarju kakor tudi drugih konservatorskih odločitvah v konservatorski teoretski kontekst.