Z mislimi je že v Parizu

Kranjčanka Anka Pogačnik, ki je pred dvema letoma prinesla medaljo z evropskega prvenstva v judu, si je želela nastopiti tudi na olimpijskih igrah. Ta želja se ji je vendarle uresničila.

Kranj – Letošnje leto se za Anko Pogačnik ni začelo obetavno, saj jo je čakala operacija, kljub temu pa je bila ta teden nasmejana, saj je dočakala vrhunec svoje kariere.

Nastop na olimpijskih igrah je za vsakega športnika nekaj posebnega, tudi za vas. Ste zadovoljni?

Res sem zelo sem vesela, da se mi je uspelo uvrstiti na olimpijske igre. Prav tako sem zadovoljna, da zadnje obdobje ni bilo preveč stresno, saj sem bila na lestvici najboljših uvrščena okoli 14. mesta, pogoj za neposredne kvalifikacije na olimpijske igre pa je bila uvrstitev do 18. mesta. Na koncu sem sicer na lestvici osvojila 16. mesto, saj sem imela zadnje mesece precej težav s poškodbami, vendar je to zadoščalo.

Točke za olimpijske igre ste zbirali zadnji dve leti. Je bilo naporno?

Precej sem morala potovati in se udeleževati najpomembnejših tekmovanj po različnih koncih sveta. K sreči sem zaposlena pri Slovenski vojski, imam tudi nekaj sponzorjev na čelu s Suzuki Slovenija in Štern Group. Seveda sem hvaležna Judo klubu Triglav Kranj ter še posebno trenerju Branetu Vuzemu, ki je verjel vame. Na grand slamih sem osvojila nekaj petih mest, osvajala sem medalje na grad prixih in tako zbirala točke. Žal sem se lani novembra poškodovala in januarja je sledila operacija komolca. To je bilo zame najbolj stresno obdobje, saj nisem vedela, kako hitro bom lahko spet šla na tekme. Zdravniki so mi napovedovali več kot tri mesece okrevanja, česar pa si nisem mogla privoščiti.

Kdaj ste spet začeli nastopati?

Po operaciji sem šla na prve tekme že marca, nekako smo »krpali« poškodbo, da sem pač lahko tekmovala. Stara sem 32 let in zavedela sem se, da je letos zadnja priložnost, da se uvrstim na olimpijske igre. Čeprav sem na svetovnem prvenstvu prejšnji teden izpadla že v prvi borbi, pa sem na lestvici ostala dovolj visoko.

Zdaj vas čakajo zaključne priprave. Kje boste trenirali?

Z mislimi sem že v Parizu. Zdaj imam nekaj dni dopusta, naslednji teden pa začenjamo priprave. Najprej gremo na Roglo, nato v Poreč na mednarodne priprave, nato pa še ne vem točno, kam, saj se veliki narodi zaprejo vase in težko je dobiti sparing partnerje. Morda bomo šli v Nemčijo ali Francijo, morda na Japonsko ... Poleg mene so v naši reprezentanci še štiri judoistke.

Slovenski judo je znan po številnih uspehih, vi pa ste prva Gorenjka, ki bo nastopila v naši reprezentanci. Kakšne načrte imate?

Veliko bo odvisno od žreba. Nekaj tekmovalk mi res ne ustreza, kar dosti pa je tudi takih, ki sem jih že premagovala. Na olimpijskih igrah je vse mogoče, navadno je tudi kar nekaj presenečenj, in če se bom dobro pripravila, bom morda ravno jaz presenečenje. Mislim, da bo tudi poškodba do takrat dokončno pozdravljena in da do olimpijskih iger, ki se za nas začnejo konec julija, ne bo novih.