Na lov v rožnatem

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava likovnih del aktualnega prejemnika Groharjeve štipendije, slikarja Mita Gegiča, z naslovom Hranilec si. Z ukradenim glasom.

Škofja Loka – Pravzaprav v nadaljevanju zapisano lahko začnem s citatom Boštjana Sokliča iz Loškega muzeja, kustosa aktualne razstave Mita Gegiča v Galeriji Ivana Groharja, o kateri bo tu tekla beseda. Takole zapiše v zaključni misli k predstavljenim slikarjevim delom: »Razstava Hranilec si. Z ukradenim glasom. vizualnega umetnika Mita Gegiča je vrhunski primer angažirane umetnosti z izrazitim družbenim in socialnim nabojem, ki nas pretrese in napelje h kritičnemu razmišljanju o temnih plateh ustroja sodobnega sveta. Odkriva nam lastno situacijo in terja od nas, da odgovornost zanjo tudi prevzamemo.« Mar zapisano lahko sploh še bolj nazorno pojasni slikarjev umetniški instinkt za današnji čas in nam hkrati ponudi prvi namig za obisk galerije?

Sprejet med Ločani

A vendarle, bodimo še enkrat aktualni. Omenjena razstava ima še prav poseben namen, saj se z njo predstavlja prejemnik Groharjeve štipendije za leto 2023. Štipendijo namreč vsako leto za delovanje in pretekle dosežke enemu svojih članov namenijo v Združenju umetnikov Škofja Loka. Tokrat je to slikar Mito Gegič, ki sicer prihaja s Ptuja, v Škofji Loki pa živi in ustvarja od leta 2007. Zanimivo, da je bil njegov mentor na Akademiji za likovno umetnost še en škofjeloški slikar, Herman Gvardjančič. Mito Gegič se je v poldrugem desetletju uveljavil na likovni sceni tako v slovenskem prostoru kot na tujem.

Da gre za odličnega umetnika, ki bi si štipendijo zaslužil tudi že kakšno leto prej, je v duhovitem tonu poudarila do nedavnega predsednica združenja, slikarka Maja Šubic, Mito Gegič pa se je ob tem zahvalil tako članom umetniškega sveta za izkazano priznanje kot Občini Škofja Loka za ateljejske prostore, v katerih lahko ustvarja, še posebno pa ženi, slikarki Tini Dobrajc, za podporo in potrpljenje. »Počaščen sem, da so me v lokalnem prostoru sprejeli medse. Zame je pomembno priznanje, da me v Škofji Loki vidijo kot del svojega, zdaj tudi mojega kulturnega prostora. Hkrati pa naj dodam, da štipendija, slikarju, ki je samostojni delavec v kulturi, in glede na to, da nagrad za vizualno umetnost ni ravno veliko, pride še kako prav,« je povedal Mito Gegič, ki je v Galeriji Ivana Groharja prvič razstavljal pred desetimi leti.

Sredinec ustaljenim vzorcem

Kot ob predstavitvi avtorja poudari Soklič, gre za vidnejšega predstavnika slovenskega tako imenovanega postmedijskega slikarstva. »Mita Gegiča v navednicah vidim kot 'renesančnega človeka atomske dobe', ni le slikar, ampak je dejansko kompleksna umetniška osebnost, ki se poleg slikanja ukvarja še z multimedijo, grafičnim oblikovanjem, fotografijo, soustvarjanjem žanrskega podkasta ...« Tokrat predstavlja izbor novejših del iz zadnjih dveh let.

»Pri delih, ki so na ogled, sem se koncentriral predvsem na moški aspekt avtoritete, tradicije, tudi nasilja. Kakor koli obrnem, v vseh figurah, ki se pojavijo na slikah, so bolj ali manj prisotni fantje, največkrat pravi 'kerlci' ali pa lovci. Gre za neki specifični dialog med avtoriteto in prejemnikom v nekem okolišu,« poudari umetnik, pretežno rožnate barvne odtenke pa označi kot umetniško izjavo. »Barva je kulturno in tekstualno pogojen medij in se iz prostora v prostor spreminja. V galeriji jo vidim drugače kot v ateljeju, če pa jo postavim v zgodovinski kontekst, ima še bistveno več obrazov in značajev. 'Pink' barve ne želim pojasnjevati, saj želim, da ljudje v galerijo pridejo s svojo 'prtljago' in jo sami 'razpakirajo'. Mi je pa vsekakor zabavno videti, kako se mogoče bolj tradicionalni moški kremžijo in zvijajo ob tej barvi, ki je sopostavljena ob nasilju ali neki tradiciji.« Gegič s tem ponuja nekakšen uvod v rušenje ustaljenih vzorcev v družbi.

Na ogled je enajst del tako večjih formatov kot miniatur, ki običajno delujejo kot osnutki za večja dela. Na nekaterih delih predstavlja tudi orožje, s katerim simbolizira ubijanje, ali pa lovske opazovalnice, ki so simbol nadzora. »Gre za neke vrste analizo odnosa med plenilcem in plenom, ki ga je mogoče aplicirati na različna polja življenja in družbe,« poudarja Soklič; da gre za družbeno kritičnega in angažiranega umetnika. »Slikar nam predoča neka stanja, do katerih se moramo opredeliti, hkrati pa postavi ogledalo tradicionalnim vzorcem, seveda v kontekstu nasilja, ki se predstavlja iz generacije v generacijo s povsem etabliranimi in povsem družbeno sprejetimi vzorci. Čeprav gre za nasilje.« Gre skratka za razstavo, ki nagovarja. Na ogled bo do 14. julija, v sredo, 19. junija, ob 16. uri pa bo po razstavi vodenje z umetnikom in kustosom.