Krepitev sodelovanja v preiskovanju letalskih nesreč

Letalski preiskovalni organ ministrstva za obrambo letos praznuje dvajsetletnico delovanja. V sklopu vsakoletne vaje kriznega odzivanja v primeru letalske nesreče Zlomljeno krilo so pripravili tudi slavnostno konferenco na Brdu pri Kranju, ki sta se je udeležila državna sekretarka notranjega ministrstva Tina Heferle in državni sekretar obrambnega ministrstva Damir Črnčec.

Rudno polje – Vajo Zlomljeno krilo, ki jo je letos že 18. organizirala Stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo v sodelovanju z Nacionalnim forenzičnim laboratorijem ministrstva za notranje zadeve, je ponovno združila strokovnjake iz različnih resorjev. Na vaji so sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske, kriminalistične policije, predstavniki Inštituta za sodno medicino, državnega tožilstva in Civilne zaščite. Kot je pojasnil polkovnik Mihael Klavžar, glavni preiskovalec in vodja službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov, je bilo skupno prisotnih šestdeset posameznikov. Povabljeni so bili še pripadniki preiskovalnih organov držav članic Nata, Republike Avstrije in glavni preiskovalec proizvajalca letal pilatus iz Švice.

Sodelovanje resorjev

Namen vaje je vzdrževanje potrebne usposobljenosti preiskovalcev ter usposabljanje novih članov in strokovnih sodelavcev. »Vaje, kot je Zlomljeno krilo, so se izkazale za izredno učinkovite z vidika sodelovanja različnih resorjev, kar je ključnega pomena za uspešno preiskovanje letalskih nesreč. Pretekle izkušnje so pokazale, da brez ustrezne koordinacije lahko pride do neljubih težav. Sedaj je ta zadeva protokolarno urejena z mešanimi ekipami pod enotnim vodstvom, običajno izkušenega kriminalista,« je poudaril Klavžar. Cilj njihove službe je čimprejšnja ugotovitev vzroka nesreče in uvedba ukrepov za preprečitev ponovitve. »Kolegi iz pravosodja in policije ugotavljajo tudi morebitne elemente kaznivega dejanja.«

Scenarij vaje

Na območju Vojaškega objekta Rudolfa Badjure na Pokljuki so bile izvedene teoretične in praktične aktivnosti v podporo scenarija praktične vaje. »Letošnji scenarij je predvideval trčenje v zraku med brezpilotnim letalnikom, ki je bil oborožen, in električnim zrakoplovom z dvočlansko posadko, ki pa ni preživela. Oborožen letalnik je poleg tega izvršil zasilni pristanek in pri tem odvrgel letalsko oborožitev,« je pojasnil sogovornik.

Med drugim je bila med vajo prikazana uporaba brezpilotnih sistemov v preiskavi letalske nesreče, poleg tega pa še postopki forenzičnega fotografiranja in izdelava fotografije. Predstavili so postopke identifikacije žrtev, kriminalistične postopke zavarovanja sledi ter tridimenzionalno snemanje prizorišča s pomočjo brezpilotnih sistemov in helikopterja Slovenske vojske.

Brez smrtnih nesreč

»Preiskave, ki jih izvajamo na vaji, so vedno usmerjene v prihodnost. Na našem nebu je vse več dronov, ki se vedno bolj uporabljajo tudi v vojaške namene, zato se tem razmeram ustrezno prilagajamo,« je poudaril Klavžar in dodal, da kljub naraščajočemu številu različnih zrakoplovov in kompleksnosti operacij v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih ne beležijo nesreč s smrtnim izidom. »Doslej je bilo 13 vojaških nesreč, na splošno pa se trend nesreč v svetu zmanjšuje, vendar so tiste, ki se zgodijo, bolj kompleksne in običajno z več žrtvami. Statistika kaže, da je v več kot osemdesetih odstotkih vzrok za nesrečo človeški dejavnik. Stroji namreč postajajo vedno bolj zanesljivi, vendar je človek kljub vsemu zmotljiv.«